»S papežem Benediktom sem se lahko pogovarjal o vsem - tudi o tem, da bi glede določenih vprašanj spremenil svoje mnenje, če bi bilo treba. Vedno mi je stal ob strani, me podpiral, in če ga je kar koli težilo, mi je povedal in sva se o tem pogovorila. Nobenih težav ni bilo … V resnici sem se z njim posvetoval o nekaterih odločitvah, ki jih je bilo treba sprejeti, in se je z njimi strinjal,« je po navedbah spletnega portala Vatican News pojasnil sveti oče.

Papež Benedikt ni bil zagrenjen človek.

»Smrt Benedikta XVI. je bila instrumentalizirana«

Po Frančiškovem mnenju so Benediktovo smrt na silvestrovo 2022 »izkoristili ljudje, ki želijo vodo usmeriti na svoj mlin«, je dejal papež. Toda kdor zlorablja »tako dobrega, bogaboječega človeka«, kot je Benedikt (»skoraj bi rekel cerkvenega očeta«), ravna skrajno neetično.

»To so 'strankarski' ljudje, ki niso iz Cerkve … Povsod je opaziti težnjo, da se teološka stališča spremenijo v določene 'stranke'. Te stvari se bodo zrušile same od sebe - ali pa se bodo nadaljevale v nedogled, kot se je v zgodovini Cerkve pogosto dogajalo. Želel sem jasno povedati, kdo je bil papež Benedikt: ni bil zagrenjen človek.«

Tokrat kar trije sogovorniki med letečo tiskovko. FOTO: Vatican Media

»Trio« sogovornikov na leteči tiskovki in sv. Janez Henrik Newman

Seveda pa je Frančišek med letečo tiskovko govoril predvsem o Afriki. Prvič se je zgodilo, da ni bil edini, ki je po zaključenem apostolskem potovanju odgovarjal na vprašanja časnikarjev: poleg njega sta spregovorila tudi anglikanski primas, canterburyjski nadškof Justin Welby, in vodja Škotske reformirane cerkve Iain Greenshields. Oba sta papeža spremljala na »ekumenskem romanju miru« v Južnem Sudanu.

Cerkve se znajo veliko bolje kot vlade dotakniti src ljudi.

Nadškof Welby je z resnim glasom spomnil na svoj obisk Južnega Sudana leta 2014, kmalu po začetku državljanske vojne, ki je bila leta 2019 bolj ali manj zaključena z mirovnim sporazumom: »Ko smo prispeli na letališče v Bor, so že pred vrati letala ležala prva trupla; v mestu je bilo takrat 5.000 trupel, ki še niso bila pokopana. Z ženo sva šla v mestno stolnico: vsi duhovniki so bili ubiti, ženske pa posiljene in prav tako ubite. Razmere so bile strašne! Po vrnitvi sva oba začutila globok klic, da bi po svojih močeh pomagala ljudem v Južnem Sudanu, in o tem sem pogosto govoril s papežem Frančiškom.«

Žal pa je mirovni proces po sporazumu iz leta 2019 izgubil »začetni zagon«: nadškof Welby kljub temu upa, da bo obisk cerkvenih voditeljev vdihnil novo življenje nadaljnjim mirovnim pobudam. Cerkve se znajo veliko bolje kot vlade »dotakniti src ljudi«. Tudi med tokratnim obiskom Afrike so »srca govorila srcem«: s tem je anglikanski primas navedel besede sv. Janeza Henrika Newmana, ki je iz Anglikanske prestopil v Katoliško cerkev.

Nadškof Welby odgovarja na vprašanja časnikarjev. FOTO: Vatican Media

Papež obsodil izkoriščanje Afrike

Papež Frančišek je časnikarjem izrazil obžalovanje zaradi izkoriščanja afriške celine: »Nekateri pravijo takole: države, ki so imele kolonije, so jim dale neodvisnost le od tal navzgor, ne pa tudi od spodaj - tam želijo še naprej izkoriščati surovine. Odločno se moramo boriti proti predstavi, da je Afrika namenjena izkoriščanju!« Bogate države se ne bojijo prodajati orožja revnim državam, da bi prišle do koltana ali litija: na ta način ohranjajo nadzor nad naravnimi viri. To je »hudičevo delo«, je dejal papež: »Trgovina z orožjem. To je po mojem mnenju najhujša kuga na svetu.«

Ves svet je v vojni. V procesu uničevanja je … Potrudimo se, da ga bomo pravočasno ustavili!

Na vprašanje o vojni v Ukrajini je Frančišek ponovil svojo ponudbo, da bi obiskal Kijev in Moskvo ter prispeval k mirovnemu procesu. Sicer pa je poudaril, da to »ni edina vojna« in kot dokaz navedel oborožene spore v Siriji, Jemnu in Mjanmaru: »Ves svet je v vojni. V procesu uničevanja je … Potrudimo se, da ga bomo pravočasno ustavili!«

Anglikanski nadškof Welby je nato spomnil, da je vojna v Ukrajini »v rokah gospoda Putina«: »Lahko jo konča z umikom vojakov, prekinitvijo ognja in nato s pogajanji o dolgoročnih sporazumih.« Nadškof Welby je Ukrajino obiskal konec lanskega leta.

Papež v Marseille, morda Mongolijo

Frančišek je v odgovoru na vprašanje časnikarjev razkril, katera potovanja načrtuje letos poleg svetovnega dneva mladih avgusta v Lizboni: 23. septembra si želi obiskati Marseille, pozneje morda še Mongolijo (»Ta odločitev še ni sprejeta«), naslednje leto pa najverjetneje Indijo.

To bi bil prvi obisk papeža v Mongoliji v zgodovini. V tej vzhodnoazijski državi, prežeti s tibetanskim budizmom in šamanizmom, živi le okoli 1.400 katoličanov. Avgusta lani je Frančišek imenoval prvega kardinala v mongolski Cerkvi: to je 48-letni škof Giorgio Marengo, vodja apostolske prefekture v Ulan Batorju.

Bo papež naslednjič potoval z duhovnico Škotske cerkve? FOTO: Vatican Media

Istospolno usmerjeni: posameznikov in lobijev ne mečimo v isti koš

Tako kot v nedavnem pogovoru za medije je papež tudi tokrat v odgovoru na vprašanje o homoseksualnosti opozoril, da »istospolna usmerjenost ne bi smela biti kriminalizirana«: »To ni pravično. Ljudje z istospolnimi nagnjenji so Božji otroci, Bog jih ljubi in jih spremlja … Obsoditi takšno osebo je greh, kriminalizirati jo je krivično. Ne govorim o skupinah, ampak o posameznikih … Lobiji so nekaj drugega, jaz govorim o posameznikih.«

Škotski duhovnik Iain Greenshields je na kratko dodal, da po njegovem razumevanju Svetega pisma Jezus »izraža svojo ljubezen vsem ljudem« in da je to tisto, »kar lahko kot kristjani dajemo vsem v vseh okoliščinah«. Ali bi želel papeža znova spremljati na potovanju? Da, seveda, sta odgovorila tako vodja Škotske cerkve kot anglikanski primas Welby. »Edini zadržek je, da se moj mandat izteče 20. maja,« je dodal Greenshields: »Potem me bo nasledila ženska, ki je zelo sposobna; prepričan sem, da bo z veseljem spremljala papeža!«