Glede potovanj v prihodnosti je povedal, da iz zdravstvenih razlogov v kratkem ne načrtuje daljših odhodov iz Vatikana: »Če povem po pravici, potovanja zame danes niso več tako preprosta kot nekoč.« Obisk Mongolije je bilo njegovo drugo potovanje v zadnjem mesecu dni: v začetku avgusta se je udeležil svetovnega dneva mladih v Lizboni. Konec septembra sledi še obisk francoskega pristaniškega mesta Marseille, kjer bo Frančišek gost sredozemskega srečanja.

Kar se tiče drugih potovanj, je tu Marseille, pa tudi majhna evropska država, za katero še preverjamo, ali bo obisk sploh mogoč …

Papež je bil glede napovedi potovanj nekoliko skrivnosten: »Kar se tiče drugih potovanj, je tu Marseille, pa tudi majhna evropska država, za katero še preverjamo, ali bo obisk sploh mogoč …« Ob tem opisu človek hitro pomisli na Slovenijo, res pa je, da je sveti oče v preteklosti večkrat omenil, da si želi obiskati Kosovo. Od večjih držav sta sicer na seznamu morebitnih potovanj v prihodnjem letu njegova domovina Argentina in Indija.

Poleg potovalnih načrtov so bila vprašanja časnikarjev med drugim povezana tudi z razlogi za obisk Mongolije - papež je tja potoval v želji, da spozna majhno katoliško skupnost ter vzpostavi dialog z zgodovino in kulturo ljudi, »z mistiko, ki je lastna določenemu ljudstvu«. Kot je dejal,  oznanjevanje evangelija vstopa v dialog s kulturo: obstaja evangelizacija kulture, pa tudi inkulturacija evangelija. 

Papež je nato spregovoril še o odnosih Svetega sedeža s Kitajsko in z Vietnamom ter o drugem delu okrožnice Hvaljen, moj Gospod. Nekaj pozornosti je namenil sinodi, ki po njegovih besedah »ni televizijski program ali parlamentarna skupščina«, ter znova pojasnil pomen besed, ki jih je pred dnevi namenil mladim Rusom: ponovil je, da jih je zgolj povabil, naj ne pozabijo svoje mogočne kulturne dediščine.

FOTO: Vatican Media

Odnosi s Kitajsko so zelo spoštljivi

Tako kot v Ulan Batorju je papež tudi med letom proti domu očitno nagovarjal Peking: »Odnosi s Kitajsko so zelo spoštljivi. Osebno zelo občudujem kitajsko ljudstvo, kanali so zelo odprti, za imenovanje škofov obstaja komisija, ki že nekaj časa sodeluje s kitajsko vlado in Vatikanom …« Po mnenju svetega očeta je zdaj treba »napredovati na verskem področju«, po »prijateljski poti«: »Da bi se drugega bolje razumeli. In da kitajski državljani ne bi mislili, da Cerkev ne sprejema njihove kulture in vrednot ter da je odvisna od druge tuje sile.«

Papež je komentiral tudi delo svojega posebnega odposlanca, italijanskega kardinala Mattea Zuppija, ki naj bi raziskal možnosti za dosego sporazuma v ukrajinski vojni. Frančišek je Zuppija pohvalil kot »človeka velikega dialoga« in potrdil, da bo kardinal obiskal tudi Peking, vendar tega ni izrecneje pojasnil.

Ko sem govoril o »veliki Rusiji«, sem imel v mislih predvsem umetnost, književnost, glasbo ...

O izjavi glede Rusije: »To sporočilo vedno ponavljam«

Podrobneje pa je pojasnil svojo izjavo o »dediščini velike matere Rusije«, ki je nedavno povzročila precejšnje nezadovoljstvo v Ukrajini: »Povejmo to tako, kot je bilo: dialog z mladimi Rusi. Ob koncu dialoga sem jim kot popotnico posredoval sporočilo; sporočilo, ki ga vedno ponavljam: naj ne pozabijo na svojo dediščino. Prva točka: poskrbite za svojo dediščino. To ponavljam povsod!«

FOTO: Vatican Media

»Izjava morda ni najbolj posrečena«

Ko je govoril o »veliki Rusiji«, je imel v mislih predvsem umetnost, književnost, glasbo; to je mislil »morda ne toliko geografsko, temveč bolj kulturno«. Znova je izrazil svoje občudovanje Dostojevskega, ki je bil predstavnik »zrelega humanizma«. Morda pa njegova izjava ni bila »najbolj posrečena«. »Spomnil sem se, česa smo se učili v šoli: Peter I., Katarina II. Morda ta dva dejavnika nista povsem ustrezala; ne vem. Naj nam to povedo zgodovinarji. Toda to je bil dodatek, ki mi je prišel na misel, ker sem se tega naučil v šoli.«

Prenos kulture ni nikoli osvajalski, nikoli; vedno gre za dialog … Ko pa je kultura uporabljena z namenom kolonizacije, postane ideologija.

Vsekakor je bila njegova glavna skrb, da mladim ruskim katoličanom pove: »Vzemite svojo dediščino v svoje roke, vzemite lastno dediščino, ne kupujte je nekje drugje. Sprejmite svojo dediščino.« Ruska kultura, je dejal, je »zelo globoka in je ne bi smeli izbrisati zaradi političnih težav«. Papež ob tem ni mislil na imperializem, pač pa je govoril o kulturi: »Prenos kulture ni nikoli osvajalski, nikoli; vedno gre za dialog …« Ko pa je kultura uporabljena z namenom kolonizacije, postane ideologija. Žal se ideologije »prenašajo tudi v Cerkev in ločujejo Cerkev od življenja, ki izhaja iz korenin,« je dejal papež: »Tudi v Cerkvi moramo razlikovati med naukom in ideologijo: pravi nauk ni nikoli ideološki, nikoli; korenini v svetem, zvestem Božjem ljudstvu, medtem ko je ideologija ločena od resničnosti, ločena od ljudi …«

FOTO: Vatican Media

»Na sinodi ni prostora za ideologijo«

Ob omembi ideologije je papež prešel na drugo temo, na katero se je nanašalo več časnikarskih vprašanj, in sicer vesoljno sinodo. Oktobra je v Vatikanu predvideno prvo zasedanje sinodalne skupščine, leto dni pozneje pa še drugo. Po Frančiškovih besedah »na sinodi ne sme biti prostora za ideologijo«: kdor ubere ideološko pot, izpade iz procesa sinodalnega dialoga.

Sinoda ni parlament!

»Glede poteka sinodalnega zasedanja: obstaja ena stvar, ki jo moramo varovati, in to je sinodalno ozračje. To ni televizijska oddaja, v kateri se pogovarjamo o vsem, ne. Tu je tudi verski trenutek … Upoštevajte, da bo ob vsaki sinodi po treh govorih tri do štiri minute tišine za molitev. Potem spet trije govori in spet molitev. Brez tega duha molitve ni sinode – potem je to politika, to je parlamentarizem. Sinoda pa ni parlament!«

FOTO: Vatican Media

Pomisleki predstojnice

Pred kratkim mu je predstojnica karmeličanskega samostana zaupala, da se njene sestre »bojijo sinode« - bojijo se namreč, »da bodo tam spremenil cerkveni nauk«. Po papeževih besedah se za takšnimi idejami skrivajo »ideologije«. »Ko se ljudje želijo obrniti s poti občestva v Cerkvi, je to na koncu vedno posledica ideologije … Zagovarjajo nauk v narekovajih - nauk, ki je kot destilirana voda, ki nima okusa. To ni pravi katoliški nauk, ki je zapisan v veroizpovedi!«

Pogled v prihodnost: papež Janez XXIV. v Vietnamu

Znano je, da papež sanja o potovanju v Kijev in Moskvo ali o obisku Pekinga; tokrat tega sicer ni ponovil, osredinil pa se je na drugo azijsko državo, Vietnam. Pohvalil je vedno boljše stike Vatikana s Hanojem; dialog je »odprt in postopoma napreduje«. Skupni odbor si že več let prizadeva za vnovično vzpostavitev polnih diplomatskih odnosov med državama. »Glede potovanja v Vietnam - če ne bom šel tja jaz, bo gotovo šel papež Janez XXIV! To se bo zagotovo zgodilo, saj je to država, ki si zasluži napredek …«

FOTO: Vatican Media