Leta dvainpetdeset
Leta dvainpetdeset
Dvainpetdesetega leta je zapadlo toliko snega, da se iz hiše ni videlo nič. Življenje se je ustavilo. Sestri je vzelo dve uri, da se je prebila od hiše do hleva. Petdeset vozov snega so samo z dvorišča peljali v bližnji potok. Mlajši brat se je s smučmi spuščal kar z vrha strehe. Oče je tolikokrat pripovedoval o slavni zimi, ki je postregla z rekordno količino snega, da se je to leto na poseben način vtisnilo tudi v moj spomin.
Leto 1952 se je v zgodovino zapisalo tudi z zažigom škofa Antona Vovka na novomeški železniški postaji, tudi o tem je oče velikokrat pripovedoval. Pa z začetkom kraljevanja Elizabete II., ki je najdaljši britanski kraljevi staž sklenila letos septembra. To leto je bilo pestro tudi za športnike, gostilo je namreč kar dvojne olimpijske igre: 6. zimske so bile v Oslu, 15. poletne pa Helsinkih.
V posebno lepem spominu pa to leto ohranjata Lucija in Anton iz Ruš, ki sta 18. oktobra letos praznovala železno, ali če želite platinasto poroko. V po...