Na včerajšnji praznik sv. Štefana, prvega mučenca, so v Vatikanu spomnili, da preganjanje v zgodovini krščanstva ni osamljen pojav, ampak je globoko zaznamovalo življenje kristjanov vse do danes. Tudi papež Frančišek je že večkrat poudaril, da je nasilje nad kristjani danes pogostejše kakor v prvih časih Cerkve.

Direktor Centra za preučevanje novih religij, prof. Massimo Introvigne, ocenjuje, da je bilo v letu 2016 zaradi vere ubitih okoli 90.000 kristjanov, kar pomeni eden vsakih šest minut. Število se je glede na let0o 2014, ko se je gibalo okoli 105 tisoč, nekoliko zmanjšalo. Največ kristjanov, 70 %, je bilo ubitih med plemenskimi spori na afriški celini. V statistiko so vključeni, ker gre v veliki večini za vernike, ki so zavrnili bojevanje z orožjem zaradi ugovora vesti. Preostalih 30 % pa so žrtve terorističnih napadov, rušenja krščanskih vasi ali vladnih preganjanj, kot je v primeru Severne Koreje.

Prišteti je treba še od 500 do 600 milijonov kristjanov, ki svoje vere ne morejo izpovedovati na povsem svoboden način: »Ne da bi hoteli pozabiti ali omejiti trpljenje članov drugih verstev, so kristjani najbolj preganjana verska skupina na svetu.«

Obstajajo sicer različne statistike, ki se med seboj precej razlikujejo. Nekatere govorijo o samo nekaj tisoč, druge pa o nekaj sto tisoč žrtvah preganjanja. Kot pravi profesor Introvigne, je razlog za to, da se štejejo različne stvari. Nekatere upoštevajo le osebe, ki so zavestno postavljene pred tragično izbiro: »Ali se boš odrekel svoji veri ali pa boš umrl.« Teh je nekaj sto. Druge statistike gledajo širše in ne štejejo le »kandidatov za beatifikacijo«, temveč vse, ki se niso odpovedali določenim verskim dejanjem in praksam, čeprav so se zavedali, da so zaradi tega lahko ubiti. Število se tako dvigne na nekaj tisoč. Še tretje pa je štetje prav vseh, ki so ubiti zgolj zato, ker so kristjani.

Profesor Introvigne izpostavlja tudi področja, ki jih je zasedla »Islamska država«. Tam najdemo več kristjanov, ki so se zavestno odločili ostati in še naprej, kolikor je bilo mogoče, pričevati o svoji veri. Obstaja tudi nekaj primerov, ki jih Cerkev preučuje z vidika morebitne beatifikacije. Ne smemo pa pozabiti, da »Islamska država« ubija tudi mnoge muslimane. V letu 2016 je po nekaterih ocenah, če izvzamemo Afriko, število kristjanov, ubitih zaradi vere, in število muslimanov, ubitih zaradi vere, precej podobno. Muslimane, še dodaja Introvigne, običajno ubijejo drugi muslimani. Najpogosteje suniti ubijejo šiite; zgodi se lahko tudi obratno; ali pa muslimane, ki se ne strinjajo s kakšnim odklonom islama, ubijejo skrajneži, kakor se dogaja v primeru »Islamske države«.

V tem pojavu preganjanja izstopata dva vidika. Prvi je, da nestrpnost nekoliko narašča v vseh državah. Nestrpnost, pojasnjuje Introvigne, pa je »predsoba diskriminacije, ki je predsoba preganjanja«. Drugi vidik je umirjena, plemenita in pogosto zgledna drža krščanskih manjšin, ki so podvržene trpinčenju vseh vrst, a ki so le v zelo redkih primerih na nasilje odgovorile z nasiljem, temveč so vedro pričevale za svojo vero, preganjalcem pogosto tudi odpustile in zanje molile.

Vir: Radio Vatikan
Foto: splet