V prihodnjem mandatu vlade bo – če bo potrjena novela zakona o vladi, na katero je SDS vložila pobudo za razpis posvetovalnega referenduma – se bo ministrstvo za visoko šolstvo ponovno odcepilo od šolskega ministrstva, resor bo ostal tudi brez športa. Slednje se bo imenovalo ministrstvo za vzgojo in šolstvo, za položaj ministrice je predlagana Amalija Žakelj iz kvote stranka Svoboda.

Kot izhaja iz koalicijske pogodbe, bodo med prioritetami ministrstva priprava nove Bele knjige, spodbujanje k večjemu vključevanju otrok v nižje starostne skupine vrtcev, preučitev možnosti brezplačnega vrtca za vse, brezplačna prehrana za osnovnošolce, spremembe meril vpisa v srednje šole in standardov šolanja na domu. Pa tudi administrativna razbremenitev, spodbujanje brezplačnih športnih dejavnosti, več skrbi za nadarjene učence ter dodatna pozornost učencem s posebnimi potrebami. Zavezali so se tudi k ohranjanju in krepitvi mreže javnega šolstva.

Gre za alineje splošnih ciljev, do katerih se je večinoma težko opredeliti, ocenjuje Janez Snoj, direktor Zavoda sv. Jurija, v okviru katerega deluje vrtec Sončni žarek v Škofji Loki ter predstavnik Društva katoliških vrtcev Slovenije in Združenja zasebnih vrtcev Slovenije.

Kako ocenjujete ukrepe koalicijske pogodbe, ki se nanašajo na področje vzgoje in izobraževanja?

Do večine se je težko opredeliti, saj gre za lepe želje, s katerimi se vsi strinjamo. Predvsem pa so vse napisane zelo splošno oz. široko in nimajo konkretizacije. Vsi se seveda lahko strinjamo, da je brezplačna prehrana odlična ideja. Ob želji po novi Beli knjigi pa vidimo, da se v koaliciji zavedajo, da je šolstvo potrebno celovite prenove. Žal tudi tu ni napisano bolj konkretno, za kakšne spremembe naj bi šlo in kdo bo povabljen k pripravi.

Janez Snoj. FOTO: Osebni arhiv JS

Omenjajo preučitev možnosti brezplačnega vrtca za predšolske, in tudi za vse otroke. Ali lahko pričakujemo, da bo to pravica vsakega otroka, ne le tistih, vključenih v javne vrtce?

V kampanji so v stranki SD govorili, da bodo vrtci brezplačni. V pogodbi je dikcija spremenjena v »preučili bomo možnosti«. To pomeni, da med partnerji ni soglasja na tem področju. Glede na to kolikokrat je v pogodbi omenjeno državno šolstvo in niti enkrat zasebno, pa se bojim, da otroci v zasebnih vrtcih ponovno ne bodo deležni enake obravnave. Zato morda zbode stavek v naslednji alineji o želji po »ničelni stopnji do diskriminacije otrok«, medtem pa so otrokom iz zasebnih vrtcev (njihovim staršem) že ves čas sistemsko kršene pravice, saj iz proračuna niso deležni enakih subvencij, kot uporabniki državnih vrtcev, plačujejo pa enake davke.

Zasebni vrtci so tisti, ki lahko državnim dajo svojo že preverjeno inovativno prakso, ki jo nova vlada želi iskati v tujini. (Janez Snoj)

V osnutku piše, da bodo ohranjali in krepili mrežo javnega šolstva. Kaj lahko pričakujemo na področju zasebnega šolstva, ki ga v osnutku ne omenjajo?

Tudi tukaj lahko odgovorim z njihovim stavkom, da bodo »financirali in razvijali mednarodna inovacijska partnerstva za razvoj inovativnih praks«. Državno šolstvo je velik sistem. Za velike sisteme pa je znano, da se spreminjajo redko in zelo počasi. Nujne so korenite spremembe. Nad gladino ga držijo posamezniki oz. posamezne inovativne institucije. Upamo, da bomo zasebni vrtci upoštevani kot strokovni sogovorniki in tisti, ki lahko veliko prispevajo k izboljšanju sistema in ne kot nekdo, ki mu je grožnja. Zasebni vrtci so tisti, ki lahko državnim dajo svojo že preverjeno inovativno prakso, ki jo nova vlada želi iskati v tujini, saj so naše metode preizkušene v domačem okolju. Želimo si, da bi bila želja po spremembah iskrena in bomo državni in zasebni vrtci sedeli za isto mizo in lahko dajali predloge raje v korist otroka kot zgolj v korist »ohranjanja sistema«.