»Življenje je teklo ob delu, molitvi, branju in prepevanju. Televizije nismo imeli takrat, niti je nisem imel kdaj kasneje. Oče je bil človek, ki je poleg eksistence skrbel za našo svetovnonazorsko formacijo, mama pa za vse neštete preostale stvari. Imela sta zares lep odnos. Otroci ju nikoli nismo videli, da bi se sporekla.« 

Režim je očetu onemogočil vsakršno napredovanje, a je po celodnevnem fizičnem delu, s katerim je preživljal devet ljudi, ob večerih vse življenje bral in študiral. Doda, da se pred njegovim znanjem, modrostjo in zglednim življenjem vse do današnjih dni zdi neznaten.

Odnos do emigrantov

Od otroštva je bil povezan z izseljenstvom. Oba stara očeta sta se pred komunizmom umaknila v svobodni svet. Eden od njiju se je po upokojitvi iz ZDA preselil na prag domovine, na Koroško. »Na ta način sem od najnežnejših let začel spoznavati tudi lepoto in bolečine zamejstva.« 

Tudi za strica Janeza Riharja so bili velika ljubezen Slovenci po svetu. Bil je pobudnik, da se je z demokratizacijo znova ustanovila Rafaelova družba. Kar sedemnajst let je bil njen predstojnik. On ga je tudi povabil, da je že v študentskih letih v tej pisarni pomagal.

V ZDA, Kanadi in Argentini imajo kar precej sorodnikov po očetovi in po mamini strani. »Prav pred kratkim je umrl Stane Snoj, imenitni gospod, dolgoletni urednik Duhovnega življenja, sicer pa mož ene izmed mojih starih tet. Z mnogimi od njih smo spletli zares lepe vezi. Ko se je režim začel usodneje krhati, so začeli prihajati tudi na obisk.« 

Na to ima prelepe spomine. »Svoje goste je k nam vedno pripeljal tudi stric Janez. Tako sem kot mlad fantič spoznal dr. Marka Kremžarja, Zorka Simčiča, Ladislava Lenčka, Božidarja Finka, kasnejšega kardinala Alojzija Ambrožiča in nešteto drugih.

Izpolnjujoča služba

Pravi, da je Rafaelova družba po vsebini zelo izpolnjujoča služba. »Nič, kar je ključno za slovenstvo, ji ni tuje. Njena prva skrb so seveda Slovenci po svetu, to je osnova. A potem se hitro vidi, kaj vse se na to veže, če na življenje naroda gledamo brez državnih in birokratskih zamejitev.« 

S svojim bogatim arhivom prek neštetih razstav po vsem svetu in z dvema knjigama odkrivajo povojno slovensko begunstvo, za katero se izkazuje, da nima primerjave v svetovni zgodovini. Na Svetih Višarjah ima Rafaelova družba Ehrlichov dom, ki je med drugim tudi končna destinacija višarskih dnevov za mlade. 

Teh je bilo od leta 2007 že nad štirideset, vsakič z najboljšimi gosti. Na isti božji poti vsako leto na prvo nedeljo v avgustu organizirajo množično romanje treh Slovenij. Prihodnje leto bo 34. po vrsti.

Praznovanje 70 let glasila Naša luč. FOTO: Ivo Žajdela.

In delo pri urednikovanju Naše luči? Voditelji posameznih skupnosti po Evropi poskrbijo, da pošljejo svoje prispevke, za prvi del revije, ki ima razne rubrike, pa v vse večji meri skrbijo na Rafaelovi družbi. 

»Največ je narejeno, kadar uspeš dobiti dobre sodelavce,« pove in doda, da imajo tudi v tem pogledu srečo. Dr. Damjana Kern že vrsto let brez kakršnega koli plačila pripravlja jezikovni kotiček, ki je vrhunski pripomoček za učenje slovenščine. Marsikaj pridobijo s siceršnjo dejavnostjo na Rafaelovi družbi. 

Tako se je letos vse leto pojavljala rubrika o nagrajencih fotografskega natečaja. Eno rubriko so posvetili 30. obletnici osamosvojitve Slovenije ipd. Msgr. Janez Pucelj vedno poskrbi za križanke, za polovico in več uvodnikov, mnoge pogovore, za poročila iz Münchna in še za druge stvari. Za osnovno pripravo vsake številke vestno poskrbi sodelavka Anamarija.

Če bi gledali na ekonomski vidik, se stvari seveda ne izidejo. A Naši luči je pomemben vsak človek. »Tako kot se izseljenski duhovnik pelje več sto kilometrov daleč, da potem mašuje morda za tri ljudi, tako tudi Naša luč noče preračunavati po postavkah tega sveta. Dokler bo mogla, bo izhajala, saj je naše največje zadoščenje to, da jo ljudje z veseljem pričakujejo in radi berejo. Ker jim prinaša košček domovine, ker jih med sabo povezuje, ker zmanjšuje občutek osamljenosti. Skozi vseh svojih 70 let jim je kazala pravo pot.« 

Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Družina (44/2021).