Znanstvena revija Etnolog tudi o vpisu slovenskih ledinskih in hišnih imen na Koroškem v seznam nesnovne kulturne dediščine Avstrije.

Zadnja številka znanstvene revije Slovenskega etnografskega muzeja Etnolog nosi zaporedno številko 28 in letnico 2018. V njej je predstavljenih sedem prispevkov.

Rajko Muršič pod naslovom Od izročil do nesnovne kulturne dediščine piše o političnih, gospodarskih in skupnostnih razsežnostih dediščinjenja, Nena Židov o težavah Slovenije pri varovanju nesnovne kulturne dediščine v luči Unescove Konvencije (2003), Martina Piko Rustia o vpisu slovenskih ledinskih in hišnih imen na Koroškem v seznam nesnovne kulturne dediščine Avstrije (primer dobre prakse varovanja dediščine), Maja Godina Golija in Špela Ledinek Lozej o pomenu in ciljih projektov ohranjanja dediščine prehrane (register nesnovne kulturne dediščine, Etnofolk in AlpFoodway), Boštjan Kravanja o dediščini soške fronte kot izhodišču za razmislek o sodobnih pristopih k dediščinski politiki, Mojca Kovačič pod naslovom Kako naj zveni mesto? o religijskih in uličnih zvokih Ljubljane med zakonodajo in človeškim izkustvom, Manca Filak pa o makedonski kulturni dediščini kot predmetu politične manipulacije skozi prizmo arhitekturno-političnega projekta Skopje 2014.

Vizualiziranje nesnovne kulturne dediščine

Slovenski etnografski muzej je izdal zbornik Vizualiziranje nesnovne kulturne dediščine. Uvodoma pet avtoric, Tanja Roženberger, Ksenija Kovačec Naglič, Marjutka Hafner, Mirena Staneva, in Nadja Valentinčič Furlan predstavijo naslovno temo.

Nadja Valentinčič Furlan piše o filmih o nesnovni kulturni dediščini (Govoriti za, govoriti o, govoriti skozi ali govoriti ob?), Albert van der Zeijden o participativnem pristopu k vizualiziranju mlinarjeve obrti na Nizozemskem, Hugues Sicard o vlogi avdiovizualnega gradiva pri normiranju nesnovne kulturne dediščine na Unescovem seznamu in njeni promociji, Saša Srećković o nominacijskih filmih za Unescove sezname nesnovne kulturne dediščine (trendi, priložnosti, izzivi), Miglena Ivanova o fotografiji na področju varovanja nesnovne kulturne dediščine (več kot dokumentacija in ilustracija), Ewa Klekot o keramični proizvodnji kot nesnovni kulturni dediščini in njeni vizualizaciji.