Lea Colner je diplomirala na ljubljanski Pedagoški fakulteti in za diplomsko delo (o vpeljavi pedagoškega pristopa Storyline v slovenski šolski prostor) prejela študentsko Prešernovo nagrado. Že med študijem je skoraj leto dni študirala in opravljala pripravništvo na švedski univerzi Halmstad. Zaposlila se je na OŠ Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici, od koder pa jo je srce že leta 2011 vodilo na Švedsko, kjer je bila od leta 2019 do letos ravnateljica mednarodne dvojezične šole in vrtca Vittra Rösjötorp International, ki leži v naravnem rezervatu, tik nad Stockholmom.

Za spletno Družino je ob začetku novega šolskega leta spregovorila o podobnostih in razlikah med slovenskih in švedskim šolskim sistemom, prednostih in pomanjkljivostih švedskega modela šolstva, ki je vzor vsemu svetu, izzivih in prihodnosti učiteljskega poklica, državnem in zasebnem šolstvu, pa seveda tudi o svoji pedagoški in ravnateljski karieri ter Studiu Lea Colner, ki ga je ustanovila.

Pogovarjali smo se z Leo Colner, Slovenko, ki je bila pet let ravnateljica vrtca in osnovne šole na Švedskem.

Predvidevam, da ste (bili) edina slovenska ravnateljica osnovne šole (in vrtca) na Švedskem. Predvidevam pa tudi, da na Švedsko niste šli z namenom postati ravnateljica? Kako je do tega prišlo?

Kot mi je znano, sem edina Slovenka do sedaj, ki je na Švedskem vodila vrtec in šolo. Moja selitev na Švedsko ni bilo načrtovana z namenom, da nekoč tam postanem ravnateljica. Selila sem se zaradi ljubezni, brez posebnih pričakovanj glede kariere, saj pri tako velikih življenjskih korakih pogosto ne veš, kaj točno pričakovati. Pred selitvijo sem si na Švedskem poiskala službo in začela delati kot vzgojiteljica, kar sem videla kot priložnost, da spoznam sistem, jezik, kulturo in se hkrati prilagodim novemu učnemu okolju ter šolskemu sistemu. Po dobrem letu dela v vrtcu so mi na šoli ponudili delovno mesto učiteljice, kar je z leti prineslo nove priložnosti in nemalo izzivov. Postopoma sem začela sodelovati pri različnih vodstvenih projektih, prevzemati več odgovornosti in voditi celoten učiteljski tim, sprva kot vodja tima, kar me je nato pripeljalo do priložnosti, da prevzamem delovno mesto ravnateljice vrtca in šole.

Pod kakšnimi pogoji ste se lahko z diplomo iz Slovenije zaposlili kot učiteljica v švedski osnovni šoli?

Ko sem se zaposlila kot učiteljica na Švedskem, sem morala opraviti postopek priznavanja svoje slovenske diplome, kar je vključevalo nostrifikacijo mojih kvalifikacij s strani švedskih oblasti. Za pridobitev licence za poučevanje je bilo potrebno tudi dokazati znanje švedskega jezika na univerzitetni ravni, kar je pomenilo, da sem prva leta ob delu hkrati še študirala švedščino.

Kaj ste poučevali in kje? S katerimi glavnimi izzivi ste se spopadali po preselitvi na Švedsko? Po koliko letih ste postali in koliko časa ste bili ravnateljica?

Skozi leta poučevanja sem bila razporejena v različne razrede, tako da sem v resnici poučevala vse od najmlajših, šestletnikov, pa vse do švedskega šestega razreda (kar ustreza slovenskemu sedmemu razredu). Poučevala sem matematiko, angleščino, naravoslovje in tehniko, v nižjih razredih pa tudi družboslovje in likovno vzgojo. Selitev in menjava okolja sta že sami po sebi velik izziv, vendar se mi ni bilo težko vključiti v novo jezikovno in kulturno okolje. Šola, v kateri sem bila zaposlena, je stičišče mnogih kultur, kar je naše delo ter delovno okolje bogatilo, a je hkrati zahtevalo, da določene vidike dela tudi zelo dobro skomuniciramo med seboj.

Po osmih letih poučevanja na Švedskem sem postala ravnateljica, v tej vlogi pa sem ostala pet let. Morda je vredno omeniti, da je na Švedskem to delo za nedoločen čas, brez omejitve na določen mandat za nekaj let.

Vsekakor je švedska šola v primerjavi s slovensko bistveno manj storilnostno naravnana. Včasih se zdi, da šolo v Sloveniji namesto učencev opravljajo starši in inštruktorji, ki jih ima danes skoraj vsak učenec.

Bili ste tudi prejemnica prestižne nominacije Ravnateljica leta 2023 na Švedskem. S čim ste si to prislužili, v čem je bilo vaše ravnateljsko delo drugačno/boljše od drugih?

Res je, jeseni 2023 sem prejela nominacijo za »Ravnateljico leta 2023« s strani Skolledare21, ki je stičišče vseh ravnateljev in najpomembnejših vodstvenih delavcev na Švedskem. Januarja 2024 sem bila prejemnica prestižne nagrade »Vodja leta« v kategoriji trajnost, ki je bila podeljena na Leadership Forumu v Stockholmu. Letos spomladi pa sem prejela še nominacijo za »Vodjo šole« s strani občine, kjer se nahaja šola, ki sem jo vodila.

Razlogi za prejetje nominacij in nagrad so po mojem mnenju večplastni. Če nekoliko poenostavim, bi rekla, da so mi priznanja podelili zaradi inovativnega pristopa k vodenju šole, ki je osredotočen na vključevanje in personalizacijo učenja, razvijanje vrednot, kot so dostopnost, odprtost, zaupanje, trajnost in digitalizacija, ustvarjanje pozitivnega učnega okolja, aktivno in konstruktivno vključevanje učencev in staršev v razvoj šole, izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih ter sistematično izobraževanje učiteljev. Pomembno je tudi moje prizadevanje za vključitev šole v lokalno in globalno skupnost.

Moje delo na Švedskem je izstopalo tudi zaradi zelo osredotočenega in zavestnega vodenja vrtca in šole v povezavi s trajnostnim razvojem in Agendo 2030. Leta 2021 je bila šola uvrščena med 100 najbolj navdihujočih šol na svetu za poučevanje o trajnostnem razvoju in sistematičnem vključevanju Agende 2030 v pouk in delovanje šole. Istega leta je bila naša šola ena izmed petih dobitnic nagrade za »Najbolj trajnostno šolo na Švedskem«. Leta 2022 je naša šola od švedske nacionalne agencije za izobraževanje Skolverket prejela oznako »Šola za trajnostni razvoj«.

Avtoriteta učitelja na Švedskem je bolj zgrajena na spoštovanju in odnosih z učenci, ne toliko na formalni hierarhiji in avtoritarnosti. Avtoriteto učitelja vidim tudi skozi njihov profesionalni razvoj, ki se kaže v avtonomiji pri delu.

Letos ste se od Švedske poslovili. Zakaj? Kaj boste počeli odslej?

Odločitev, da zapustim Švedsko, ni bila enostavna, saj sem odšla tako rekoč na vrhuncu svoje kariere v severni Evropi. Sem pa se zavedala, da je v meni vedno tlela želja, da se nekoč vrnem v Slovenijo. Sinova odraščata, in z možem sva želela ujeti zadnji trenutek, da bo njuna vključitev v slovenski šolski prostor in kulturo nekoliko lažja ter da skupaj doživimo, kako je živeti bližje družini in prijateljem, ki jih imamo v Sloveniji. Moja nadaljnja pot se počasi oblikuje, in želim si delovati v delovnem okolju, kjer bodo moje znanje in kompetence dobrodošle ter kjer bo odprtost za iskanje dobrih praks, novih sistemskih rešitev in vpliv na to, da skozi opolnomočenje zaposlenih v šolstvu dosežem otroke in učence, vpete v slovenski učni prostor. To sem si želela že v času, ko sem delovala na Švedskem, zato sem z velikim veseljem gostila številne slovenske učitelje, vzgojitelje in ravnatelje. Na ta način sem gradila mostove med svojo izkušnjo v tujini in slovenskim šolskim prostorom.

Lea Colner: Slovenski šolski sistem je vsebinsko zelo bogat in omogoča otrokom, da izkusijo učno snov tudi izven sten učilnice na različnih taborih in šolah v naravi, kar sem pogrešala na Švedskem. FOTO: osebni arhiv

Ustvarili ste tudi Studio Lea Colner. Kaj ponuja in čemu je namenjen?

Studio Lea Colner je namenjen izobraževanju in svetovanju na področju vzgoje in izobraževanja. Ponuja različne delavnice, izobraževalne programe in svetovalne storitve za šole, učitelje in izobraževalne ustanove, z namenom izboljšanja učnega okolja in pedagoških praks. Sama vidim Studio kot orodje, prek katerega lahko povezujem in komuniciram in delim znanje, ki sem ga pridobila v letih poučevanja, vodenja ter mentorstva drugim.

Katere so tri najpomembnejše vrline odličnega pedagoga?

Najodličnejši pedagogi, ki sem jih doslej srečala, so imeli izjemno sposobnost učinkovitega odzivanja na različne izzive v učnem procesu. Če izpostavim tri ključne vrline, bi rekla, da je odličen pedagog empatičen, zna razvijati odnosne kompetence z učenci, starši in zaposlenimi ter zna znanje, ki ga predaja, vključiti v kontekst, ki je otrokom blizu in osmišljen.

Švedska šola ne daje velikega poudarka na tradicionalno domoljubje, kot ga poznamo v nekaterih drugih državah. Namesto tega se osredotoča na vključevanje, enakopravnost in spoštovanje raznolikosti.

S čim vas je Švedska najbolj navdušila in s čim najbolj presenetila?

Švedska me je najbolj navdušila s svojo odprtostjo, visoko stopnjo organiziranosti in poudarkom na enakopravnosti. Presenetila pa me je njihova zmerna formalnost (na Švedskem se vsi tikajo) in način, kako lahko na prijazen način prispevamo k dobrobiti posameznika in družbe kot celote.

Švedski (oz. nasploh skandinavski) šolski model si jemljejo za vzor domala povsod po svetu, tudi v Sloveniji. Kaj ga dela tako odličnega?

Švedski šolski model izstopa zaradi osredotočenosti na posameznega učenca, vključevanja in enakih možnosti za vse. Vključujoče izobraževanje, ki podpira raznolikost ter spodbuja kreativnost in kritično mišljenje, je temelj njihovega sistema. Sistem temelji na demokratičnih vrednotah, ki se v šolskem prostoru razvijajo in odražajo na mnogo načinov.

Učencem morajo biti brezplačno dostopna vsa učna gradiva, pripomočki, izleti in obroki, kar pomeni, da je šola v pravem pomenu besede brezplačna.

Ali bi lahko rekli, da švedska šola vzgaja in uči za življenje? Ali je, podobno kot marsikje drugod, bolj storilnostno naravnana?

Vsekakor je švedska šola v primerjavi s slovensko bistveno manj storilnostno naravnana. Včasih se zdi, da šolo v Sloveniji namesto učencev opravljajo starši in inštruktorji, ki jih ima danes skoraj vsak učenec. To je lahko posledica preobsežnih učnih vsebin, kar privede do močne storilnostne naravnanosti šolskega sistema. Velik poudarek na Švedskem je na razvoju veščin, kot so sodelovanje, reševanje problemov in samostojno razmišljanje, kar učence pripravlja na izzive, ki jih bodo srečali v življenju.

V kakšnega človeka želi švedska šola vzgojiti mladega učenko ali učenca?

Švedska šola si prizadeva vzgojiti samozavestne, kritično misleče in družbeno odgovorne posameznike, ki cenijo raznolikost ter si prizadevajo za enakost in pravičnost v družbi.

Je na Švedskem, tako kot v Sloveniji, osnovnošolsko izobraževanje obvezno za vse otroke?

Da, osnovnošolsko izobraževanje je obvezno za vse otroke na Švedskem, od šestega do šestnajstega leta (deset let obveznega šolanja).

Lea Colner: Vključujoče izobraževanje, ki podpira raznolikost ter spodbuja kreativnost in kritično mišljenje, je temelj švedskega sistema. FOTO: osebni arhiv

Kaj je največja pomanjkljivost švedskega šolskega sistema?

Švedska šola se sooča z več izzivi. Pred leti je bilo zelo težko najti izobraženega učitelja. Številne reforme so sicer nekoliko omilile ta primanjkljaj, vendar kadrovsko stisko v vlogi vodje kar občutiš. Ko sem prevzela vodenje šole, je bilo na moji šoli le 30 % izobraženih učiteljev, kar je bil velik izziv, saj je težko graditi na kvaliteti, če že v osnovi nimaš postavljenih temeljev. Šolo sem zdaj predala naprej s 100-odstotnim deležem izobraženih učiteljev, ki imajo tudi pridobljeno švedsko licenco za poučevanje. Ta pot ni bila preprosta in je zahtevala premagovanje številnih zahtevnih izzivov. Nekateri so kritični tudi do sistema izbire šol na Švedskem, saj starši sami izbirajo šolo za svojega otroka in ni šolskih okolišev, kot jih poznamo v Sloveniji. Prosta izbira šole tako lahko vodi do velike konkurence med šolami, višje segregacije, izbira šole ni nujno najlažja za marsikatero družino, …

Kje bi se dalo potegniti vzporednice/paralele med švedskim in slovenskim šolskim sistemom? V čem pa sta si najbolj različna? 

Tako Švedska kot Slovenija dajeta velik poudarek dostopnosti izobraževanja za vse. Različni sta v marsičem, lahko pa morebiti izpostavim pristop k poučevanju – švedski sistem je bolj fleksibilen in manj hierarhičen, kar spodbuja večjo samostojnost učencev, medtem ko je slovenski sistem bolj strukturiran in še vedno, vsaj skozi skandinavski pogled, precej tradicionalen. Velika razlika je tudi v tem, da na Švedskem ravnatelj šole razpolaga s celotnimi sredstvi, ki jih šoli namenijo različne občine, iz katerih prihajajo učenci. Ravnatelj mora voditi šolo tako, da preživi, kar je velik izziv, vendar mu to hkrati daje tudi veliko avtonomije. Zanimivo je, da se zaposleni za višino svoje plače pogajajo z ravnateljem, kot tudi to, da na Švedskem ni normativov; ravnatelj odloča praktično o celotnem delovanju šole glede na potrebe šole in skupin. Učbeniki in šolski material ostajajo v šoli, tako ni težkih torb, domačih nalog je precej manj ali skoraj ni. In še bi lahko naštevala.

Sinova odraščata, in z možem sva želela ujeti zadnji trenutek, da bo njuna vključitev v slovenski šolski prostor in kulturo nekoliko lažja ter da skupaj doživimo, kako je živeti bližje družini in prijateljem, ki jih imamo v Sloveniji.

Ali je v slovenskem šolskem sistemu kaj, kar bi bilo lahko švedskemu za zgled?

Slovenski šolski sistem je vsebinsko zelo bogat in omogoča otrokom, da izkusijo učno snov tudi izven sten učilnice na različnih taborih in šolah v naravi, kar sem pogrešala na Švedskem. S svojimi zaposlenimi sem bila na obisku tako šole kot vrtcev tudi v Sloveniji in vsi so bili navdušeni nad tem, kako zelo je lokalna skupnost aktivno vključena v delovanje vrtcev in šol. Tega smo si na Švedskem želeli bistveno več.

V Sloveniji je zasebnih šol le za vzorec. Kakšno je razmerje med državnim in zasebnim šolstvom na Švedskem?

Na Švedskem je precej več zasebnih šol, vendar so te močno regulirane in delujejo po istih pravilih kot javne šole, z manjšimi izjemami. Zadnje poročilo iz švedske agencije za šolstvo Skolverket kaže, da je vsaka peta osnovna šola in vsaka tretja srednja šola zasebna in jo vodi zasebni upravitelj. Delež učencev v zasebnih osnovnih šolah je 16-odstoten in delež dijakov v zasebnih srednjih šolah je 31-odstoten. Zasebne šole imajo svobodo v pedagoškem pristopu, vendar morajo zagotavljati enako raven kakovosti izobraževanja. Starši ne plačujejo šolnine, tudi če je šola zasebna, saj sistem omogoča, da so vse šole finančno dostopne vsem otrokom.

Kako »draga« je sicer švedska osnovna šola?

Švedska ima zakonsko določeno brezplačno obvezno izobraževanje. Vsem učencem mora biti omogočen enak dostop do izobraževanja ne glede na spol, kraj bivanja ter socialno in ekonomsko ozadje. Učencem morajo biti brezplačno dostopna vsa učna gradiva, pripomočki, izleti in obroki, kar pomeni, da je šola v pravem pomenu besede brezplačna. Na šoli se del sredstev nameni nakupu vsega potrebnega in ob začetku šolskega leta učenci vse prejmejo s strani šole. Če učencu med šolskim letom zmanjka prostora v zvezku ali rabi novo radirko, mu učitelj preprosto to prinese.

Lea Colner: Če izpostavim tri ključne vrline, bi rekla, da je odličen pedagog empatičen, zna razvijati odnosne kompetence z učenci, starši in zaposlenimi ter zna znanje, ki ga predaja, vključiti v kontekst, ki je otrokom blizu in osmišljen. FOTO: osebni arhiv

Ima učitelj na Švedskem (še) avtoriteto?

Avtoriteta učitelja na Švedskem je bolj zgrajena na spoštovanju in odnosih z učenci, ne toliko na formalni hierarhiji in avtoritarnosti. Avtoriteto učitelja vidim tudi skozi njihov profesionalni razvoj, ki se kaže v avtonomiji pri delu.

Ali tudi na Švedskem, kot zelo izrazito v Sloveniji, primanjkuje pedagoških delavcev?

Na Švedskem se soočajo z velikim pomanjkanjem učiteljev. V zadnjih letih se je veliko naredilo za izboljšanje tega stanja, kar je delno olajšalo iskanje izobraženih kadrov. Učitelji so na trgu močni, saj lahko z nekaj napakami kot vodja hitro izgubiš dober kader. Kot vodja moraš ustvariti kulturo, v kateri učitelji čutijo pripadnost in želijo prispevati, pri čemer si še vedno lahko konstruktivno kritičen. V zadnjem letu sem bila kar nekajkrat kontaktirana s strani zunanjih učiteljev, ki so se sami prijavljali za delo na moji šoli, ker so želeli delati v okolju, ki se osredotoča na učenca in omogoča rast učitelja.

V kolikšni meri švedska šola vzgaja za domoljubje? Koliko je poudarka na spoznavanju švedske zgodovine, kulture, tradicije?

Švedska šola ne daje velikega poudarka na tradicionalno domoljubje, kot ga poznamo v nekaterih drugih državah. Namesto tega se osredotoča na vključevanje, enakopravnost in spoštovanje raznolikosti. Švedska zgodovina, kultura in tradicija so del učnega načrta, vendar so predstavljene skozi kritično in odprto perspektivo, ki spodbuja razumevanje različnih vidikov družbe, ne pa nacionalnega ponosa kot takega. Učence se spodbuja k razmišljanju o švedski identiteti v kontekstu globalne družbe in k spoštovanju ter sprejemanju vseh kultur.

Švedska me je najbolj navdušila s svojo odprtostjo, visoko stopnjo organiziranosti in poudarkom na enakopravnosti. Presenetila pa me je njihova zmerna formalnost (na Švedskem se vsi tikajo) in način, kako lahko na prijazen način prispevamo k dobrobiti posameznika in družbe kot celote.

Kako je z mobilnimi telefoni v švedskih šolah? So za učence dovoljeni?

Pravila glede uporabe mobilnih telefonov v švedskih šolah se razlikujejo od šole do šole. Nekatere šole imajo stroga pravila in zahtevajo, da učenci telefone med poukom izklopijo ali jih odložijo v posebne omarice. Druge šole so bolj fleksibilne in dovoljujejo uporabo telefonov v določenih situacijah, na primer za izobraževalne namene. Splošno pravilo pa je, da morajo telefoni med poukom ostati nedosegljivi, če ovirajo učenje. To je odločitev ravnatelja in na moji šoli mobilni telefoni niso bili dovoljeni.

Švedska je zelo odprta, vključujoča in prijazna država do tujcev, tudi do migrantov. Je tudi tamkajšnji šolski sistem zanje prijazen?

Švedski šolski sistem je po mojem mnenju odprt in prijazen do migrantov in tujcev. Poudarek je na vključevanju vseh otrok, ne glede na njihovo ozadje. Šole ponujajo podporo pri učenju švedskega jezika, prilagojene programe za učence z različnimi potrebami in pomagajo pri integraciji v šolsko okolje. Poleg tega se učence spodbuja, da spoštujejo kulturno raznolikost in se učijo sobivati v multikulturnem okolju. Kljub temu se švedski šolski sistem še vedno sooča z izzivi, povezanimi z integracijo, vendar si aktivno prizadeva za izboljšanje teh procesov. Šola, ki sem jo vodila, je imela 78 % učencev, pri katerih je imel vsaj eden od staršev mednarodno ozadje. To je zahtevalo, da se šola prilagodi specifičnim potrebam otrok in jim na različne načine pomaga pri vključevanju v nov jezik, kulturo in okolje. Poudarek je bil na zagotavljanju dodatne jezikovne podpore in ustvarjanju vključujočega šolskega okolja, kjer so se otroci počutili sprejete in podprte pri svojem izobraževanju ter socialni integraciji.