Dolgo obdobje priprave nastajanja novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-1) zagotovo ni naključje. Na nekem minornem, pravzaprav relativno nepomembnem zakonu so namreč na plan prišli številni pogledi, kako si pravzaprav predstavljamo delo v 21. stoletju.

Kaj prinašajo zakonske spremembe

Bistvo zakonskih sprememb, kot jih predlaga ministrstvo je v tem, da naj bi se delovni čas od sedaj naprej beležil le še digitalno. Poleg tega bi se morali po zakonskem predlogu "štempljati" tudi delavci, ki le tega do sedaj niso počeli. Namesto tega je njihov delodajalec le preprosto vpisal, da so predvideno delovno obveznost opravili. Po novem bo drugače. Delodajalec bo moral ure prihodov in odhodov na delovno mesto beležiti elektronsko, prav tako bo moral tako voditi tudi evidence morebitnih odhodov z dela med delovnim časom, kot so odmori in odhodi na malico.

Kot je ob predstavitvi predloga pojasnil minister za delo Luka Mesec, nikakor ne gre za zakon, "ki bi si ga izmislila Levica". Ta ima po njegovi razlagi podlago v evropski direktivi, ki je bila sprejeta 2017. Kot dodaja Mesec, z njim ministrstvo nikakor ne posega ne v svobodo dela ne v svobodno gospodarsko pobudo. Prav tako se ne gre za to, da bi vsem zaposlenim dali kartice in od njih zahtevali, da se gredo "štempljati" v pisarne.

Po njegovem mnenju zakon le tega sploh ne širi. Kot pojasnjuje, ta zahteva le, "da bo moralo biti popisovanje ur po novem digitalno" ... "Z digitalizacijo bodo delavci v teh poklicih dobili več nadzora nad tem, kako se jim ure popisujejo, inšpekcija pa boljši vpogled v to, kaj se v podjetju zares dogaja." je bistvo sprememb povzel Mesec.

Zadovoljni sindikati ...

Z zakonskimi spremembami so izrazito zadovoljni v sindikatih, kjer opozarjajo na vsakoletna poročila inšpektorata, v katerih ugotavlja, da ne morejo preveriti, koliko časa so ljudje v resnici na delovnih mestih, ali so delavcem omogočili odmor in ali je odmor med enim in drugim delovnim dnem dovolj dolg. Prav tako ti pogosto ne vedo, ali so prav obračunane tudi njihove nadure.

Ključni prispevek omenjenega zakona naj bi tako bil, da evidenc ne bi bilo več mogoče spreminjati oziroma prirejati, saj bi bile vse naknadne spremembe zabeležene in inšpektorjem dostopne še do enega leta po nastanku evidenc.

V ta namen naj bi ministrstvo v 18 mesecih po sprejemu zakona tudi pripravilo ustrezno aplikacijo.

... in skeptični podjetniki

Predlagane spremembe za večino večjih slovneskih podjetij sicer ne bi pomenile ničesar. Ta delovni čas zaposlenih že beležilo elektronsko, zato jin novi zakon ne bi pomenil nobenih posebnih sprememb. Bistveno drugače pa je na primer pri nekaterih manjših podjetjih.

Zlasti pri kreativnih dejavnostih namreč delovni čas sploh ni bistven, ampak je važno predvsem opravljeno delo. Delodajalcu je tako povsem vseeno, ali v kakšnem časovnem obdobju je delo narejeno. Bistveno je le, da je ob koncu dneva, tedna oziroma meseca opravljeno. Prav tako je vseeno, če je zaposleni zanj opravil kako uro manj.

Zato bi si podjetniki na nekaterih mestih želeli več izjem, pri čemer pa bodo skoraj gotovo naleteli na nasprotovanje sindikatov.

Na predlagane spremembe so se danes odzvali tudi v Obrtno podjetniški zbornici, kjer takšnemu predlogu nasprotujejo, "saj predlog uvaja dodatno birokracijo, prinaša dodatne stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela, obenem pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, da se zlorabe oz. kršitve ne bodo več dogajale."

"Bistveno je, da se evidentiranje delovnega časa vodi pravilno, pa naj gre za elektronsko ali ročno evidentiranje. Odločitev o tem, na kakšen način se bo evidentiral delovni čas, pa mora biti v domeni delodajalca. Poleg tega za številne storitvene dejavnosti, kjer se delo opravlja na terenu, elektronsko evidentiranje predstavlja dodatne birokratske ovire in dodatne stroške za delodajalca," še dodaja predsednik OZS Blaž Cvar.

Ob tem dodaja, da tudi le elektronsko beleženje delovnega časa ne bo preprečilo zlorab. Ob tem pa je po njegovem mnenju porebno vedeti tudi, "da večina delodajalcev vzorno skrbi za svoje zaposlene in pravilno vodi evidence delovnega časa," še dodaja Cvar.

Država razmišlja po socialistično

Če potegnemo črto, bo zakon verjetno prispeval k ureditvi razmer v dejavnostih, kjer so kršitve glede trajanja delovnega časa izjemno pogoste. Mednje sodijo na primer gradbeništvo in predelovalne dejavnosti. Obenem pa bi težko našli razloge, zakaj takšne evidence voditi tudi v podjetjih, kjer delovne ure pravzaprav niso bistvene. S tem bi delodajalcem povzročali stroške pri vzpostavitvi elektronskih sistemov vodenja evidenc, medtem ko varnosti in produktivnosti delavcev nikakor ne bi izboljšali.

S tem pa država kaže tudi to, da so v ospredju njenega razmišljanja poklici industrijske družbe. Pa čeprav je jasno, da ti zaradi vsesplošne digitalizacije izumirajo in da produktivnost delavca že dolgo ni v korelaciji s številom opravljenih ur.