Strah pred parkeljni in hkrati nestrpno pričakovanje ure, ko bo prišel sveti Miklavž … Nekaj otroškega v tem večeru vedno ostane – tudi ko postaneš resen študent v študentskem domu.

»Najlepše je Miklavževo jutro, ko se zapodiš pred vrata in gledaš, kaj ti je sv. Miklavž pustil v košku,« pravi Anja iz Frančiškovega študentskega doma. Na predvečer Miklavževega godu pred vrata nastavijo koške, v tistih bolj ustvarjalnih sobah pa začne obratovati cela tovarna daril. »S cimro sva se včeraj zaprli vsaka v svojo sobo in ustvarjali. Če je katera kaj potrebovala iz sosednje sobe, je šla vzvratno, da ni videla, kaj druga počne,« pripoveduje Anja. Ponoči darilca raznosijo v koške pred vrati, po sobah pa prisluškujejo korakom na hodniku.

Zjutraj jih čakajo polni koški dobrot. »Včasih nam tudi ne uspe ugotoviti, kdo je bil sveti Miklavž,« se nasmehne Anja. »Ampak to je pri vsem skupaj še najbolj vznemirljivo.«

Morda lahko letos tudi jaz skrivaj komu pomagam – prav kakor sveti Miklavž.