Le en odstotek
Le en odstotek
Članek je bil najprej objavljen v reviji Beseda med nami, januar-februar 2022.
»Premalo …«
Pred nekaj leti sem bral članek o britanskem olimpijskem kolesarskem moštvu. Obupno je bilo! Več kot sto deset let noben kolesar iz Velike Britanije ni zmagal na dirki po Franciji. Evropski izdelovalci koles jim niso dovolili uporabljati svojih koles, ker jih je bilo preveč sram, da bi jih povezovali z njimi.
Leta 2003 pa so zaposlili novega trenerja Dava Brailsforda. Vsi so menili, da se moštvo slabo uvršča na kolesarskih dirkah, on pa tekmovalcev ni hotel podcenjevati. Prepričan je bil, da imajo veliko več možnosti, kot so domnevali vsi drugi, zato jim je rekel: »Imate možnosti, da bi bili boljši, zato morate biti boljši.«
Mislim, da nam Bog želi reči nekaj podobnega, in to je povedal v devetinštiridesetem poglavju Izaijeve knjige. Naj malce osvetlim ozadje. Po koncu vladanja kralja Salomona se je izraelsko kraljestvo razdelilo na deset rodov na severu in dva rodova na jugu. Nato so prišli Asirci in pokončali deset rodov. Izaija pa je preostanku severnega kraljestva prišel povedat, da bo obnovil Izrael.
Nato je šel še dlje: »Premalo je, da kot moj služabnik vzpostaviš le Jakobove rodove in privedeš nazaj Izraelove rešence. Zato sem te postavil za luč narodom, da boš moje odrešenje do konca zemlje« (Iz 49,6). V bistvu jim je rekel, da so podcenjevali to, kar lahko Bog stori v njih in po njih.
To je naša zgodba. Prepričan sem, da marsikdo med nami podcenjuje svojo vlogo v Božjem načrtu in zato podcenjujemo tudi to, kar Bog pričakuje od nas.
Kdo bi utegnil pomisliti: »Trenutek, že zdaj sem preobremenjen, zdaj pa mi govoriš, da sploh nisem tam, kjer bi moral biti?« Lahko smo izčrpani, ker se trudimo biti popolni v vsem. Menimo, da moramo biti dober sin oziroma hči. Biti moramo dober brat oziroma sestra. Biti moramo dober Jezusov učenec, sozakonec in prijatelj. Na koncu se nam zdi, kakor da nas vlečejo na vse strani. Kaj pa, če bi uvedli eno samo združevalno načelo, ki bi povezalo vse ločene niti, ki nas vlečejo narazen? Kaj, če ne bi podcenjevali moči takega smisla v življenju?
Avtor prispevka, ki je bil v prevodu objavljen v reviji Beseda med nami, je priljubljeni ameriški duhovnik in vloger Mike Schmitz.
»Prenovi mojo Cerkev«
Vsi poznamo svetega Frančiška Asiškega. Ko je imel približno dvajset let, se je spreobrnil, nato pa se je vse v njegovem življenju povezalo z enim samim načelom poznavanja Jezusa in prizadevanja za njegovo razodevanje. Vendar Frančišek ni vedel, kako naj se tega loti.
Ko je nekega dne molil pred križem, ga je Kristusova podoba na njem nagovorila: »Frančišek, prenovi mojo Cerkev, ker se podira.« Katoliško cerkev je v tistem času zaznamovalo obilje pokvarjenosti, vendar Frančišek ni šel takoj naravnost v Rim, rekoč: »Tukaj sem, da bom popravil stanje.« Ozrl se je okoli sebe in opazil, da se kapela, v kateri je molil, podira. Zato je začel postavljati kamen na kamen ter dobesedno prenovil kapelo. Šele sčasoma pa je spoznal, da ga Bog kliče, naj prenovi celotno Cerkev. Začel pa je z majhno stvarjo, ki jo je imel pred nosom.
Moč drobnih sprememb
Dave Brailsford, trener britanskega kolesarskega moštva, ni hotel podcenjevati moči drobnih stvari. Ko je leta 2003 postal trener, je imel eno samo povezovalno načelo: da bo imel najboljše kolesarsko moštvo na svetu. Ni odpustil tekmovalcev niti ni zbral novih kolesarjev. Povprečne športnike je spremenil v vrhunske kolesarje. Kako? Zadal si je, da bodo vsak dan za en odstotek boljši.
Moštvo je začelo z očitnimi rečmi. Prilagodili so višino in kot sedežev na kolesih, da so lahko dali vse od sebe. Začeli so nositi ogrevane kratke hlače, da so imeli ustrezno segrete mišice. Uporabljali so vetrovnike in preizkušali različne vrste blaga. Povabili so zdravnika, da jih je naučil, kako naj si učinkovito umivajo roke, da bodo tako preprečevali bolezni. Preizkušali so različne vzglavnike, da si je vsak kolesar kar najbolje odpočil. Notranjost moštvenega kombija so pobarvali belo, da so opazili sleherno umazanijo, ki bi lahko zašla v prestave koles.
Pet let zatem, leta 2008, so se udeležili olimpijskih iger v Pekingu in si priborili šestdeset odstotkov zlatih medalj v kolesarjenju. Čez štiri leta so v Londonu postavili devet novih olimpijskih in sedem svetovnih rekordov. Med letoma 2007 in 2017 so dobili 178 medalj na svetovnih prvenstvih ter 66 olimpijskih in paraolimpijskih zlatih medalj. To je moč drobnih sprememb.
Ne podcenjujmo!
Kakšna bi bila enoodstotna sprememba v našem življenju? Nekaj preprostega. Športniki si na primer pred spanjem pripravijo oblačila, da so pripravljeni na vadbo, ko se zjutraj prebudijo. Če je naše povezovalno načelo spoznavanje in razodevanje Jezusa, lahko morda poskrbimo, da gremo pravočasno spat, saj bomo le tako pravočasno vstali.
Mogoče si lahko zvečer pripravimo Sveto pismo in molitveni dnevnik, da ju bomo imeli pri roki, ko se bomo zbudili. Ali pa lahko vsakokrat, ko bo odbilo polno uro, zmolimo očenaš, izgovorimo svetopisemsko vrstico ali deset sekund premišljujemo o Jezusu.
Pred kratkim sem bil na letališču, a nisem bil v duhovniških oblačilih. Delal sem na prenosniku, na pokrovu pa sem imel nalepko, na kateri je pisalo: »Viden, poznan in ljubljen.« Človek, ki je sedel zraven mene, jo je opazil in me vprašal: »Kaj pomeni napis?« In tako sem mu naslednjih dvajset minut lahko pripovedoval o svojem delu in o tem, da ima Bog načrt za njegovo življenje.
Ne smemo podcenjevati moči majhnih korakov, kajti zaradi njih so povprečni športniki postali olimpijci. Zaradi njih so iz navadnih ljudi postali svetniki. Če je Bogu to uspelo s povprečnimi kolesarji in navadnimi ljudmi, si lahko predstavljamo, kaj lahko stori iz nas, če le ne bi podcenjevali tega, kar zmore!
Prebrali ste članek, ki je bil najprej objavljen v Besedi med nami, januar-februar 2022, reviji s kratkimi premišljevanji božje besede za vsak dan. Revijo lahko prelistate TUKAJ. Posamezen izvod stane 4,50 evra, naročila: narocila@druzina.si, 01 360 28 28. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin.