Lazar je bil iz Betánije, iz vasi Marije in njene sestre Marte (Jn 11,1). Bil je torej njun brat, vsi trije pa bližnji Jezusovi prijatelji. Zapisani so trije obiski njihovega doma; prvič, ko Jezus obišče Marto, ki mu streže, ter Marijo, ki ga ob nogah posluša (Lk 10,38-42), drugi obisk je obujenje mrtvega Lazarja (Jn 11,1-45), zadnji pa je šest dni pred pasho, ko »Jezus ponovno pride v Betanijo, kjer je bil Lazar, ki ga je Jezus obudil od mrtvih« (Jn 12,1-2). Jezus je ljubil Marto, njeno sestro in Lazarja (Jn 11,5), a je kljub temu potem, ko je slišal, da je Lazar bolan, še dva dni ostal v kraju, kjer je bil. Vedel je namreč, da Lazar »spi« in da »ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin« (Jn 11,4). In ko je smrt že kazala svojo premoč in grozila s svojo zmago, Kristus zakliče: »Lazar, pridi ven!« In Lazar pride ven, a še vedno povit z znamenji smrti. Zato Kristus doda: »Razvežite ga in pustite, n...