Aktualne politične okoliščine spominjajo na legendarno pravljico Frana Milčinskega Ježka Laž in njen ženin, v kateri gospa kratkih nog ugotavlja, da ji ljudje ne verjamemo več kot nekoč.

Saj ga ni med nami, ki se ne bi poslužil kakšne laži. Tudi sama se kdaj ujamem v laž, ko mi je nerodno priznati, da česa, kar bi (v očeh nekoga drugega) morala vedeti, ne vem. Na hitro prikimam in skušam najti novo temo za pogovor. Druge svoje grehe bom raje prihranila za spovednico.

Laž nas požgečka nepričakovano, nalepi se na našo šibko točko. Toda od nas je odvisno, koliko časa laž vztraja in v kakšne razsežnosti se razmahne. »Greh lahko prikrije kak drug greh,« ugotavljata Pascal Ide in Luc Adrian v knjigi 7 glavnih grehov. »Za dolgo vrsto vsakdanjih pregreh, navadnih grehov, majhnih zlikavcev se skrivajo botri in naročniki. Globlji grehi, bolj prikriti, manj vidni. Dobro skrite živine, ki se znajo zavarovati. Prebrisanci in mogočneži. Glavni, skratka.«

Cer...