Slovenija je imela nekoč pretežno kmečko prebivalstvo in če je še za naše pradede veljalo, da so bili samooskrbni, nam današnja statistika o stopnji samooskrbe kaže, da z domačo proizvodnjo ne pokrivamo potreb po kmetijskih proizvodih. Po podatkih SURS za leto 2021 je bila samooskrba s sadjem 14%, s krompirjem 44%, z zelenjavo 43%, z žiti 84%, z jajci 97%, z mesom 85%, z medom pa le 15% zaradi slabega vremena, samooskrbni pa smo z mlekom, ki ga tudi izvažamo. Na spletni strani ARSO beremo, da dolgoročni trend nakazuje, da je stopnja samooskrbe višja in stabilnejša pri večini živalskih in nižja pri večini rastlinskih proizvodov.

Kako do višje stopnje samooskrbe?

Med številnimi izzivi kmetijske politike za dvig stopnje samooskrbe so v ospredju, kako povečati konkurenčnost z drugimi državami, povezati pridelovalce, povečati kmetijske površine, zagotoviti poštene odkupne cene, tehnološke prilagoditve podnebnim spremembam. Dodatne izzive je prinesla draginja. Večina...