Kot v »nadgradnji« izvirnega dokumenta piše sveti oče, se svet premalo odziva na krizo, zato smo se znašli blizu točke preloma. V novem besedilu se tudi odločno zoperstavlja kritikom teorije o globalnem segrevanju, t. i. »podnebnim zanikovalcem«: o človeškem izvoru globalnega segrevanja ne moremo več dvomiti, poroča Radio Vatikan. »Res je, da vsake posamezne katastrofe ni mogoče samodejno pripisati globalnim podnebnim spremembam,« priznava sveti oče in poudarja: »Toda dokazljivo je, da določene podnebne spremembe, ki jih povzroča človeštvo, bistveno povečujejo verjetnost vse pogostejših in intenzivnejših skrajnih dogodkov.«

Obenem pa nasprotuje temu, da bi dogodke razlagali kot bližajočo se »apokalipso«: »Nekatere apokaliptične diagnoze se pogosto zdijo manj kot razumne ali premalo utemeljene,« pojasnjuje, vendar nato doda, kako ne smemo zanemariti realne možnosti, da se približujemo kritični točki. Prizadevanje za skrb skupnega doma izhaja iz krščanske vere. Papež zato poziva k hitremu in celovitemu ukrepanju proti globalnemu segrevanju: vlade, podjetja in vsakega posameznika vabi in spodbuja, naj hitro sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev širjenja grozeče podnebne katastrofe.

Človek, ki trdi, da nadomešča Boga, postane največja nevarnost sam sebi.

Naslov novega dokumenta je Hvaljen Bog in je, kot je papež napovedal že pred časom, nadaljevanje okoljske okrožnice Hvaljen, moj Gospod iz leta 2015. Frančišek v njem piše, kako človek, ki trdi, da nadomešča Boga, »postane največja nevarnost sam sebi«: s temi besedami zaključi novo apostolsko spodbudo, v kateri v 6 poglavjih in 73 odstavkih natančneje opredeli in dopolni, kar je že povedal v prejšnjem besedilu o celostnem okoljevarstvu, obenem pa želi sprožiti alarm ter poziv k soodgovornosti ob izrednih razmerah zaradi podnebnih sprememb, preden bo prepozno.

Suša. FOTO: Vatican Media

Apostolska spodbuda se nanaša predvsem na podnebno konferenco COP28, ki bo zasedala v Dubaju od 30. novembra in do 12. decembra. Papež piše: »S časom se zavedam, da se ne odzivamo dovolj, saj se svet, ki nas sprejema, sesuva in se morda bliža točki preloma« in »ni dvoma, da bodo posledice podnebnih sprememb vse bolj škodile življenju mnogih ljudi in družin« (2). To je eden od »glavnih izzivov, s katerimi se sooča družba in svetovna skupnost« in »posledice podnebnih sprememb trpijo najbolj ranljivi ljudje doma in po svetu« (3).