Šest izrednih vlakov italijanske železniške družbe FS je danes v L'Aquilo pripeljalo številne romarje iz vse Italije. Po navedbah tamkajšnjih medijev naj bi se slovesnega nedeljskega bogoslužja s papežem Frančiškom udeležilo več kot 3.000 vernikov, v mestu, ki ga je aprila 2009 v veliki meri uničil močan potres.

Med osrednjimi točkami današnjega papeževega obiska v L'Aquili je torej bogoslužje na trgu pred cerkvijo Santa Maria di Collemaggio, poleg tega pa še odprtje zgodovinskih svetih vrat tega svetišča in srečanje z žrtvami potresa, ki še vedno občutijo posledice te pogubne naravne katastrofe. V spremstvu krajevnega škofa kardinala Giuseppeja Petrocchija bo papež Frančišek obiskal tudi stolnico v L'Aquili, ki je po potresu leta 2009 še vedno zaprta za obiskovalce.

Mesto, kjer hranijo posmrtne ostanke papeža Celestina V., ki je leta 1294 odstopil s papeškega položaja, ob vsakem obisku Petrovega naslednika razburka domišljijo svetovne javnosti.

L'Aquilo je pred papežem Frančiškom že leta 2009 obiskal njegov predhodnik Benedikt XVI. Mesto, kjer hranijo posmrtne ostanke papeža Celestina V., ki je leta 1294 odstopil s papeškega položaja, ob vsakem obisku Petrovega naslednika razburka domišljijo svetovne javnosti. Ker je Benedikt štiri leta po obisku L'Aquile odstopil, je napoved Frančiškovega potovanja v prestolnico Abrucov sprožila številna ugibanja. Papež Frančišek je medtem že večkrat odločno zanikal, da bi v bližnji prihodnosti nameraval odstopiti z vrha vesoljne Cerkve.

Brez blagoslova za križarje

Papež Celestin V., ki je po izročilu zavrnil blagoslov krščanskih vojakov pred odhodom na križarske vojne in je kot prvi papež v zgodovini prostovoljno odstopil s položaja, je v Italiji stoletja dolgo veljal za strahopetnega in šibkega cerkvenega voditelja.

Od pontifikata Benedikta XVI. se je začela vnovična presoja te zgodovinske osebnosti. Benedikt XVI. je Celestina V. v nagovoru julija 2010 pohvalno ocenil kot papeža, ki je »deloval v skladu s svojo vestjo, zato je bil brez strahu in je imel veliko poguma«. Papež Frančišek želi s svojim obiskom v L'Aquili očitno nadaljevati pozitivno predstavo o Celestinu V.

Bazilika Santa Maria di Collemaggio v L'Aquili. FOTO: Vatican Media

Celestinov odstop s papeškega položaja

V L'Aquili se je že minuli torek začel tradicionalni verski praznik odpuščanja, t. i. »Perdonanza Celestiniana«. Obred za podelitev popolnega odpustka je meščanom L'Aquile odobril papež Celestin V., Frančišek pa bo v baziliki, kjer ležijo njegovi posmrtni ostanki, kot prvi papež po ustanovitvi festivala odprl sveta vrata.

Celestin je bil puščavnik s svetniškimi lastnostmi, ki je bil leta 1294 na konklavu v Perugii nepričakovano izvoljen na papeški položaj.

Celestin je bil puščavnik in že za časa življenja so pri njem opažali svetniške lastnosti. Leta 1294 je bil na konklavu v Perugii nepričakovano izvoljen na papeški položaj, na katerega je bil slovesno umeščen v L'Aquili, v baziliki, katere gradnjo je predlagal sam: Santa Maria di Collemaggio. Ob tej priložnosti je papež z bulo »Inter sanctorum solemnia« podelil odpustek, ki ga ob obletnici tega dogodka v baziliki Santa Maria di Collemaggio podeljujejo še danes.

Celestin je bil na čelu Katoliške cerkve le nekaj mesecev, v Rim ni stopil nikoli. Nekdanji puščavnik se je 13. decembra 1294 odpovedal Petrovemu nasledništvu in je odstopil s papeškega položaja. Njegovi posmrtni ostanki ležijo v mavzoleju na sprednji strani desne ladje omenjene bazilike.

Benedikt XVI. je bil prvi papež po Celestinu, ki se je prostovoljno odpovedal svoji službi.

V potresu leta 2009 je steklena krsta, v kateri je Celestinovo telo, odeto v papeška oblačila, ostala nedotaknjena, medtem ko je bazilika sama utrpela veliko škodo. Nekaj tednov po nesreči, aprila 2009, je L'Aquilo obiskal papež Benedikt XVI., da bi nudil tolažbo preizkušanim meščanom. Ustavil se je tudi v baziliki Santa Maria di Collemaggio, kjer je molil ob stekleni krsti, ki je bila v ta namen postavljena neposredno za svetimi vrati močno poškodovane bazilike. Nato je na krsto položil palij.

Ko je Benedikt štiri leta pozneje odstopil s papeškega položaja, so njegovo takratno gesto razumeli kot znamenje, da namerava odstopiti. Benedikt je bil prvi papež po Celestinu, ki se je prostovoljno odpovedal svoji službi. Palij, ki ga je Benedikt leta 2009 položil na stekleno krsto, zdaj leži na ramenih papeža Celestina.

Posmrtni ostanki papeža Celestina V. FOTO: Vatican Media

»Perdonanza Celestiniana«

»Celestinski praznik odpuščanja« je letos že 728. po vrsti, v L'Aquili pa so v dneh od torka sprejeli prek deset tisoč romarjev. Kot je v pogovoru za spletni portal Vatican News pojasnil nadškof L'Aquile, kardinal Giuseppe Petrocchi, odpuščanje nima le verskega, ampak tudi velik politični in družbeni pomen. »Če ni usmiljenja, se tudi na civilnem področju pojavijo spori in sovraštvo, ki vodijo v še bolj uničujoče delitve. Tema odpuščanja še nikoli ni bila tako aktualna kot letos,« je dejal kardinal z mislijo na vojno v Ukrajini.

Sveta vrata odpuščanja bodo tokrat odprta ne le za romarje, temveč za ves svet.

Prihod papeža Frančiška 728. izdaji »Perdonanza Celestiniana« daje »pečat univerzalnosti«. Kot je kardinal Petrocchi zapisal v programskem zvežčiču ob letošnjem prazniku, bodo sveta vrata odpuščanja tokrat odprta ne le za romarje, temveč za ves svet: »Upamo, da jih bodo v idealnem primeru lahko prestopili vsi narodi, predvsem tisti, ki jih razdvajajo spori in notranje delitve, ter znova odkrili pot solidarnosti in miru.«

Uničujoči potres v Aquili

6. aprila leta 2009 je mesto v Abrucih opustošil močan potres, v katerem je umrlo skoraj 300 ljudi, 13 let po nesreči pa je škoda povsod še vedno močno opazna. Delavci so mesto pred papeževim prihodom urejali več tednov. L'Aquila se papeža Frančiška izjemno veseli tudi zato, ker je zelo trpela ob ponavljajočih se potresih in v obdobju koronaepidemije, je pojasnil kardinal Petrocchi in ob tem omenil »eksplozijo veselja« v mestu.

Kardinal je izpostavil tudi posebno bližino vernikov v L'Aquili papežu Frančišku: »Tukaj ga ne prepoznavajo le kot Petrovega naslednika, ki je v ospredju svetovnega dogajanja, ampak tudi kot očeta; očeta, ki zna biti blizu, očeta, ki zna skrbeti, očeta, ki zna zagotoviti varnost, očeta, ki zna spremljati.«

Obisk papeža Frančiška

Današnji papežev obisk v L'Aquili ima dve osrednji programski točki: obisk stolnice in praznik odpuščanja oz. obred za podelitev popolnega odpustka.

Po prihodu s helikopterjem okoli pol devete ure bo Frančišek obiskal stolno cerkev, ki jo bo zasebno obiskal skupaj s kardinalom Petrocchijem. Stolnica je po potresu izpred trinajstih let sicer še vedno zaprta za vernike. Ob 9.15 bo sveti oče na trgu pred stolnico pozdravil žrtve potresa, predstavnike civilnih oblasti in meščane, ki bodo navzoči na trgu. Po končanih pozdravih bodo papeža z avtomobilom pripeljali do bazilike Santa Maria di Collemaggio, kjer bo ob 10. uri na trgu pred svetiščem obhajal slovesno bogoslužje. Sledila bo opoldanska molitev angelovega češčenja in obred odpiranja svetih vrat. Po končanem bogoslužju se bo sveti oče poslovil od mestnih oblasti in se s helikopterjem vrnil v Rim.

V ponedeljek in torek so na papeževem programu posvetovanja o cerkveni politiki s kardinali vesoljne Katoliške cerkve, vključno z novimi člani kardinalskega zbora, ki jim je sveti oče včeraj slovesno izročil znamenja kardinalske časti.