Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) smo v Sloveniji pridelali skoraj 153.000 ton pšenice in 389.000 ton koruznega zrnja, v intenzivnih sadovnjakih pa le okoli 23.000 ton jabolk.

Letina krmnih žit dobra

Pri večini strnih žit je bila letina v 2021 odlična. Pridelali smo okoli 154.500 ton pšenice in pire, kar je za dva odstotka manj kot leto prej, vendar sta bili tudi posejani na za dva odstotka manjši površini. »Tudi letino krmnih žit ocenjujemo kot dobro. Povprečni pridelki so bili nekoliko manjši, vendar še vedno visoko nad povprečjem hektarskih donosov zadnjih 10 let. Koruza za zrnje je bila posejana na nekoliko večji površini (za 4 %), vendar je obrodila nekoliko slabše v primerjavi z izjemno letino v 2020 (za 13 % slabše). Skupno smo tako pridelali skoraj 389.000 ton koruznega zrnja,« ugotavlja SURS.

Leto 2021 je bilo za pridelavo pšenico ugodno. FOTO: Jože Potrpin

Ječmen dobro obrodil

Trend povečevanja površin, posejanih z ječmenom, ki ga je bilo zaznati v zadnjih petih letih, se je nekoliko umiril. »V 2021 je bila površina nekoliko manjša (za 2 %). Ječmen je bil posejan na skoraj 21.900 hektarjih in je obrodil izvrstno, pridelali smo ga več kot 119.000 ton ali 5,4 t/ha.«

Slaba letina krompirja

Slabše kot leto prej in tudi v primerjavi z 10-letnim povprečjem so obrodile vse skupine krompirja, navaja SURS. Več kot 90 % celotne površine, namenjene gojenju krompirja, je pokrival pozni krompir. »Povprečni pridelek poznega krompirja je znašal 23,9 t/ha, kar je za 23 % manj kot leto prej in 9 % manj od povprečja desetih let. Tudi zgodnji krompir je obrodil slabše, na hektarju smo ga v povprečju pridelali 18,4 tone, kar je za 15 % manj kot v 2020.«

Krompir je obrodil slabše v primerjavi z 10-letnim povprečjem. FOTO: Andrej Praznik

Manj površin za zelenjavo 

Zelenjavi je bilo namenjeno okoli 6200 hektarjev pridelovalnih površin, kar je za desetino manj kot leto prej. »Skupno smo pridelali nekaj manj kot 115.000 ton zelenjave, od tega je bilo skoraj 70 % celotnega pridelka (skoraj 78.000 ton) namenjenega za trg.«

Na letino sadja in oljka vplivale spomladanska pozeba ter poletna suša in toča

Jabolka, hruške, breskve in nektarine so tako v intenzivnih kot ekstenzivnih sadovnjakih obrodile veliko slabše. »Sadjarji so tako iz intenzivnih sadovnjakov pospravili za 63 % manj jabolk od povprečja zadnjih 10 let. Povprečni hektarski pridelek jabolk v teh sadovnjakih je tehtal 11 ton, kar je za 57 % manj od 10-letnega povprečja.«

Sadjarji so v intenzivnih nasadih obrali okoli 1200 ton hrušk, kar je bilo 36 % povprečja zadnjih 10 letih. Povprečni pridelek breskev in nektarin (1,4 t/ha) pa je bil za kar 90 % manjši od povprečja zadnjih 10 let.

Skupni pridelek oljk je bil za 70 % lažji kot leta 2020, donosnost na hektar pa za 64 % manjša od 10-letnega povprečja. FOTO: Tatjana Splichal

Tudi za vinogradnike leto 2021 ni bilo najbolj prijazno. Skupni pridelek grozdja je namreč tehtal okrog 84.000 ton, kar je za petino manj od letine v 2020, ki je veljala za dobro.