Živel in deloval je v 7. stoletju na sedanjem belgijskem in holandskem ozemlju. Rodil se je v Maastrichtu. Starši so bili premožni in ugledni. Njegova učitelja sta bila sveta Landoald in Teodard. Po temeljitem šolanju ga je slednji posvetil v duhovnika. Zaradi čedalje pogostejšega nasilja in ropanja na škofijskih posestvih se je škof Teodard šel pritožit h kralju Hilderiku. Ko se je vračal, so ga plemiči iz zasede umorili. Lambert je bil kreposten in izobražen in je imel, kakor pravi o njem življenjepis, »knežji nastop in se je znal odlično vesti«, zato so ga duhovniki in ljudstvo soglasno izvolili za novega škofa. Toda že po treh ali štirih letih se je moral umakniti s škofijskega sedeža.

Ko je zavladal kralj Teodorik III., je dal Lamberta poklicati iz pregnanstva. Za škofijski sedež si je izbral Leodium, sedanji Lie`ge. Lambert se je z vso vnemo lotil urejanja cerkvenih razmer. Pogosto se je odpravljal na misijonska potovanja v Brabant v srednji Belgiji, na katerih ga je spremljal sv. Vilibrord, izkušen misijonar in poznejši škof. Nasilni plemiči so tudi njemu kratili cerkvene pravice in si prilaščali cerkveno premoženje, zato se je pritožil pri kralju Teodoriku III. Ko se je vrnil domov, so vdrli v njegovo hišo in ga umorili.

Poznejši viri navajajo še en vzrok njegove nasilne smrti. Vrhovni oskrbnik kralja Teodorika, Pipin iz Heristala, je zavrgel svojo zakonito ženo in živel v prešuštvu z lepo Alpaido. Lambert ga je zato grajal. Pri nekem obedu ni hotel blagosloviti Pipinove čaše. Maščevalna ženska je najela nekaj ljudi, ki so ponoči, ko je molil, vdrli v njegovo stanovanje in ga prebodli s sulico.

Lamberta so takoj po smrti začeli častiti kot svetnika in mučenca. V Lie`geu so mu postavili lepo cerkev, ki pa so jo med francosko revolucijo razdejali in velik del svetnikovih posmrtnih ostankov uničili. Tudi na Slovenskem je svetniku posvečeno nekaj cerkva.

Goduje 26. maja.