Bennetta je za posredovanje prosil ukrajinski predsednik Zelenski, ki je tudi sam judovskega rodu. Srečanje je toliko bolj pomenljivo, ker je Putin je med cilji »vojaške operacije« v Ukrajini navedel tudi »denacifikacijo« te države. Pogled v zgodovino judov na območju Ukrajine in Rusije pa nam kaže zapleteno sliko, tako kot tudi obojestranski odnosi teh dveh držav z Izraelom.

Sovjetska zveza je formalno prekinila s preganjanjem judov na verski osnovi, a je poskušala uničiti vsakršno obliko njihovega verskega in političnega povezovanja.

Putin s sklicevanjem na »denacifikacijo« poskuša legitimirati ruski napad tako, da se navezuje na 2. svetovno vojno, ko so se ukrajinski nacionalisti v boju proti Sovjetski zvezi povezali s Hitlerjevo Nemčijo. V tem času so na okupiranem območju Ukrajine v množičnih pokolih po ocenah umorili okoli milijon judov. Toda posamezni pogromi so se dogajali že v času carske Rusije, ko je Ukrajina predstavljala velik del t.i. »naselitvenega ozemlja«, izven katerega judje niso smeli prebivati brez posebnega dovoljenja. Tu se je razcvetela bogata judovska kultura in še danes številni judje z vsega sveta romajo v ukrajinsko mesto Uman na grob rabija Nahmana, slavnega prenovitelja hasidskega gibanja. Sovjetska zveza je formalno prekinila s preganjanjem judov na verski osnovi, a je poskušala uničiti vsakršno obliko njihovega verskega in političnega povezovanja. Judje so se množično izseljevali v novoustanovljeno judovsko državo Izrael, a številni iz političnih razlogov niso dobili dovoljenja.

Po razglasitvi samostojne Ukrajine je nastopil novi val izseljevanja v Izrael, predvsem iz ekonomskih razlogov. Povečal se je tudi med nemiri leta 2014, ko so se nekateri zbali vzpona neonacističnih skupin, kot je bataljon Azov. Ta je nastal iz skrajnih desničarskih gibanj za boj proti separatistom v Donbasu, ko je bila ukrajinska vojska prešibka, da bi ustavila upornike. Vendar je ta politična opcija ostala marginalna, paravojaške skupine pa so bile kasneje vključene v redno vojsko.

Antisemitizem je v Ukrajini prisoten, a tudi same judovske skupnosti pričajo, da ni vsesplošno razširjen.

Po drugi strani se je v ukrajinski vladi zvrstilo več visokih politikov judovskega rodu, vse do predsednika države Zelenskega. Po raziskavi centra Pew iz 2016 le 5 % Ukrajincev judov ne sprejema kot sodržavljane, kar je najnižji odstotek od vseh držav vzhodne Evrope, zajetih v raziskavo. Antisemitizem je v Ukrajini prisoten, a tudi same judovske skupnosti pričajo, da ni vsesplošno razširjen.

Od izbruha vojne so Izraelci številnim judom pomagali zapustiti državo, organizirali so tudi posebne lete iz sosednjih držav v Izrael. Vrhovni rabin ene od judovskih skupnosti v Kijevu, Jonatan Markovič, je v posebnem sporočilu povedal, da ostaja, »da bi pomagal tistim, ki ne morejo oditi«. V kleti sinagoge je odprl zaklonišče, kamor se zatekajo tudi drugi prebivalci Kijeva. Rabin gibanja Habad Moše Azman pa je v videoposnetku pozval ruske jude, naj posredujejo za prekinitev vojne.

Za ruskega predsednika velja, da je tudi osebno navezan na judovsko skupnost.

Oglasil se je tudi vrhovni rabin Rusije, Berel Lazar in se ponudil za mirovnega posrednika. Lazar sicer velja za »Putinovega rabina« in se mu je večkrat postavil v bran. To je povezano z dejstvom, da je Putin omogočil velik razcvet judovski skupnosti v Rusiji.

Za ruskega predsednika velja, da je tudi osebno navezan na judovsko skupnost. V nekem pričevanju je povedal, da je v otroštvu zanj skrbela judovska družina iz soseske, ko sta bila starša na delu. Njegova srednješolska učiteljica nemščine Mina Judickaja Berliner, prav tako judovskega rodu, mu je ostala v tako dobrem spominu, da ji je v starosti kupil stanovanje v centru Tel Aviva. V Izraelu živijo številni rusko govoreči judje iz Rusije in Ukrajine, ki jih Putin čuti kot del »ruske skupnosti«, kot je za Times of Israel povedal rabin iz Rusije Boruh Gorin.

Tudi Izrael ima svoj interes za sodelovanje z Rusijo, saj ima ta pomembno vlogo pri iranskem jedrskem sporazumu, ki prestavlja glavno skrb Izraelcev.

A tudi Izrael ima svoj interes za sodelovanje z Rusijo. Ta ima pomembno vlogo pri iranskem jedrskem sporazumu, ki prestavlja glavno skrb Izraelcev. Poleg tega je ruska vojska ključen dejavnik v Siriji, predvsem pri nadzoru zračnega prostora. Izrael se boji krepitve iranske vojske v tej državi in redno izvaja letalske napade na njihove položaje, kar bi bilo nemogoče brez ruske vzdržanosti. Zato je bil tudi izraelski predsednik vlade zelo previden v izjavah o ruskem napadu na Ukrajino in poudarjal vezi z obema državama (Izrael je sicer podprl resolucijo Združenih narodov, ki je obsodila rusko agresijo).

Sobotni obisk Moskvi je bil nenavaden z več vidikov. Bennett je zanj celo prekinil versko zapoved šabata (sobotnega počitka) »z namenom reševanja življenj«, kot je izjavil izraelski vladni govornik. Hkrati je bil to prvi obisk kakega zahodno usmerjenega politika v Kremlju od izbruha vojne v Ukrajini. Michael Oren, bivši izraelski veleposlanik v ZDA pa ga je za Times of Israel označil za drznega in hkrati tveganega: »Rusija je danes v drugačnem položaju in Putin morda išče izhod iz zagate. Naftali Bennett mu ga morda ponuja.«