Razpotegnjena Lačna leži nekaj kilometrov južno od Črnega Kala, prav nasproti skalnate pregrade Kraškega roba. V planinskem vodniku Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras piše, da je bil njen vrh nekoč gol in da so na njem veliko pasli. Ker je bila paša revna, je bila živina pogosto lačna, zato je vzpetina dobila ime Lačna. Danes je vrh poraščen z bori, ki pa ne ovirajo razgleda, saj so domačini med njimi postavili razgledni stolp. Z njega lepo vidimo valovito pokrajino med morjem in Slavnikom.

Na Lačno peljejo označene planinske poti iz Gračišča, Sočerge, Hrastovelj in Kubeda. Zadnji dve lahko povežemo v prijetno krožno pot, na kateri ne manjka zanimivosti. Prvo zagledamo, še preden stopimo v Hrastovljah iz avta. Na nizki vzpetini na robu vasi je med vinogradi kvadratno taborsko obzidje z okroglima stolpoma, znotraj njega pa se skriva cerkev Sv. Trojice, ki jo izdaja le vitek zvonik. Njena največja znamenitost je mrtvaški ples, ki ga je konec 15. stoletja naslikal Janez iz Kastva.

Planinske markacije nas od cerkve popeljejo na jugozahod mimo gostilne Švab. Za naslednjo hišo, ki stoji sama zase na robu vasi, zavijemo v levo med vinograde. Kolovoz se odmakne od gozdnatega Vrha in približa vznožju Lačne. Tam prestopimo na široko pot, ki se hitro povzpne nad vinograde. Zagrne nas drevje: bori z dolgimi iglicami in hrasti, po katerih so Hrastovlje verjetno dobile ime.

Pot postaja čedalje strmejša. Na pobočju pod nami zevajo več metrov visoka rebra, ki jih je izoblikovala voda, zato ni odveč malce previdnosti. Ko je strm skok za nami, opazimo, da je za našim hrbtom izza Kraškega roba pravkar pokukal Slavnik. Severovzhodno pobočje Lačne, ki je okrog poldneva že globoko v senci, hitro spreminja podobo. Steza zdaj vijuga med šopi rjave trave, potem se vzpne poševno čez skladovnice ostrega kamenja, zavije čez grobo melišče in se umiri na oblem hrbtu. Med debli znova zaplešejo sončni žarki in čez nekaj trenutkov prispemo do razglednega stolpa. Ob njem je betonski steber s planinskimi oznakami in skrinjico, v kateri je vpisna knjiga.



Kovinske lestve, po katerih splezamo na vmesni ploščadi in na vrh stolpa, resda ne segajo do neba, vendar je občutek nad drevesnimi krošnjami vseeno nebeški. Pogled nam na krilih rahlega vetra odplava do koprskega pristanišča, Tinjana in Trsta. Lepo vidimo viadukt Črni Kal in Socerb, pred nami je Kraški rob, nad njim pa valovi Slavnik z antenskim stolpom na vrhu.

Pot proti Kubedu je precej položnejša od tiste iz Hrastovelj. Sprva hodimo ob ravni kamniti ogradi, čez nekaj minut pa se steza vendarle prevesi rahlo navzdol. Obdaja nas drevje, ki se zdaj zgosti, zdaj znova nekoliko razredči. Za visoko lovsko prežo prispemo do širše poti, vendar kmalu znova zavijemo z nje. Med drevjem se pokaže Kubed. Steza zavije pod skalnat rob in se čez flišnate stopnice spusti do ceste.

Kubed, ki ima danes pol manj prebivalcev kot pred stoletjem, je v pisnih virih omenjen že v drugi polovici 11. stoletja. Na skalnati vzpetini nad cesto je v srednjem veku stala utrdba z obrambnim stolpom, ki so ga pozneje preuredili v zvonik. Blizu njega stoji na prepadnem robu župnijska cerkev sv. Florijana.
Od stolpa nadaljujemo po asfaltni cesti do bližnjih hiš, zavijemo v desno in se po široki poti spustimo do ceste proti Rižani (preprosteje, vendar zaradi prometa malce bolj nevarno je, če tej cesti sledimo že iz Kubeda). Ta se tukaj v polkrogu obrne proti dolini, mi pa jo prečkamo in se spustimo na kolovoz, ki nas v tričetrt ure ob gozdnatem vznožju Lačne pripelje nazaj v Hrastovlje.


OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Hrastovlje

Dostop: Avtocesto zapustimo na izvozu za Črni Kal. Nadaljujemo po stari cesti proti Kopru, s katere zavijemo proti mejnemu prehodu Sočerga. Odcep proti Hrastovljam je dobro označen.

Višinska razlika: 290 metrov

Dolžina vzpona: 1 ura

Dolžina krožne poti (Hrastovlje – Lačna – Kubed – Hrastovlje): 3 ure

Kratek opis poti: Od cerkve Sv. Trojice v Hrastovljah krenemo mimo gostilne Švab do vznožja Lačne. Tam prestopimo na vijugasto stezo, ki nas čez strmo gozdnato pobočje pripelje do razglednega stolpa. Z vrha se lahko v tričetrt ure spustimo v Kubed, od koder nadaljujemo do slab kilometer oddaljenega ostrega ovinka, kjer se cesta proti Rižani in Črnemu Kalu v polkrogu obrne proti dolini. Tam zavijemo navzdol na kolovoz, ki nas slabo uro po odhodu iz Kubeda pripelje v Hrastovlje. Poti so večinoma dobro označene.

Zemljevid: Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras, 1 : 50.000.

Nedeljska maša
V župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Predloki pod Črnim Kalom je maša ob nedeljah ponavadi ob 10. uri.