Ob vstopu v letošnjo sezono je KZ Megaron že pripravil koncert Srce strmi v sklopu cikla koncertnih večerov Plečnik in a-capella in v začetku novembra uspešno nastopil na mednarodnem zborovskem tekmovanju v baskovski Tolosi. Minuli konec tedna pa se je jubilejna 20. pevska sezona začela zares.

V Komornem zboru Megaron prepevajo nekdanji dijaki Škofijske klasične gimnazije. Vse od leta 2003 ga vodi Damijan Močnik.

Za Šnitkejev rojstni dan

»Najprej bomo kot prvi slovenski zbor izvedli celoten Koncert za zbor Alfeda Šnitkeja,« je pred dnevi dejal Damijan Močnik. Rečeno in skoraj že storjeno! Mladi pevci so občinstvo skoraj na njegov rojstni dan (Šnitke je bil rojen 24. novembra) – v soboto na Prevaljah in v nedeljo v Ljubljani – navdušili z dvema izvedbama koncerta, ki so ga naslovili Obzorja neskončnosti. Tokrat so izvedli prva dva stavka Koncerta za zbor, celota (vsi štirje) pa sledi spomladi.

FOTO: Jernej Rodič

Alfred Šnitke (1934–1998) je bil sovjetski skladatelj judovskih korenin, ki je komponiral filmsko glasbo, poleg tega pa je ustvaril še izjemen opus del, med njimi devet simfonij, šest velikih koncertov in štiri violinske koncerte. Velja za enega največjih skladateljev 20. stoletja. Že v mladosti se je spreobrnil v krščanstvo in razvil zelo mistično vero, kar je močno vplivalo na njegovo delo. Svoj ustvarjalni slog je poimenoval polistilizem – gre za princip ustvarjanja, kjer avtor meša sloge in tehnike iz različnih obdobij. V največjem delu, skoraj uro trajajočem Koncertu za zbor, je uglasbil ruski prevod neverjetno aktualne in globoke spokorne pesnitve armenskega mistika, meniha sv. Gregorja iz Nareka, ki je nastala v 10. stoletju.

Prva slovenska izvedba Koncerta za zbor

Koncert Obzorja neskončnosti je KZ Megaron otvoril z dvema Šnitkejevima uglasbenima molitvama, sledil je drugi stavek Koncerta za zbor, ki govori o človekovem nihanju med dobrim in zlim. Aleluja, ki se na koncu vsekakor dotakne obzorij neskončnosti, je kristalno zaresonirala, da je zbranim vzelo dih.

Morda še bolj navdihujoč je prvi stavek, en sam čudovit opis Boga, Vladarja vsega stvarstva. Poleg mojstrske in prepričljive izvedbe izjemno kompleksnega, dramatičnega Koncerta za zbor so navzoči prisluhnili še Schumannu, Parryju, Arnesenu, Golovanovu in Rubiu. Rdeča nit, ki je povezala vse skladbe, je bil pogled v večnost z zaupanjem v Najvišjega. Ob izrazito meditativnem vzdušju je program omogočil ne le kulturno, ampak vsaj toliko tudi duhovno izkušnjo.

Kim Andre Arnesen: Even When He is Silent

Koncert Obzorja neskončnosti kot celoto dobro povzamejo zadnje besede, sicer besedilo sv. Gregorja iz Nareka, ki so jih odpeli mladi pevci:

»Namen pesnitve Tvojega služabnika ni slavospev ali prazna hvala, moje skromne besede prošnja so, hrepenenje v odrešitev.«

Polna zaloška cerkev je bila takoj, ko je izzvenel zadnji akord, na nogah. Aplavz, trajajoč v neskončnost, so mladi virtuozi nagradili še z dodatkom – poslušalce so v noč pospremili s pesmijo Angelček, varuh moj.

Umetniški vodja in dirigent Komornega zbora Megaron Damijan Močnik. FOTO: Jernej Rodič

Pogled usmerjen naprej

Megaron je danes z mislimi že v prihajajočih mesecih pestre sezone: »V januarju bomo ponovno izvajali celoten oratorij Mesija z Baročnim orkestrom Megaron pod vodstvom izvrstnega dirigenta Garyja Gradna, februarja bomo sodelovali z orkestrom Slovenske filharmonije pri izvedbi slovite Rossinijeve Stabat mater, spomladi bomo pripravili koncert 'najskladb' iz 20 let Megarona.«