Kulturni delavec, rojen v taborišču
Kulturni delavec, rojen v taborišču
Kaj vam pomeni Tischlerjeva nagrada?
Zame je to nekaj prav posebnega. Ob pogrebu dr. Joška Tischlerja sem doživel, kako so nemški skrajneži želeli preprečiti, da bi ga pokopali v družinskem grobu na pokopališču v Žrelcu. To me je tako prizadelo, da sem rekel Francu Kattnigu, takratnemu vodji Mohorjeve družbe, in Janku Zerzerju, takratnemu predsedniku Krščanske kulturne zveze, da je treba nekaj storiti v spomin na to veliko osebnost koroških Slovencev. Sam sem imel v mislih bolj obširno publikacijo o njem, pa je gospod Kattnig dal pobudo, da je treba po Tischlerju poimenovati nagrado.
Rodili ste se pred osemdesetimi leti v taborišču.
Rodil sem se v taborišču Frauenaurach v Erlangnu kot sin pregnanke Marije Tolmajer, ki je bila izgnana z mojo 14-mesečno sestro Marjanco in očetovo teto Mojco Orlič. Vse tri so gestapovci 14. aprila ob rani uri zjutraj odpeljali. Mama je padla v nezavest, takšno so jo naložili na konjsko vprego in jo odpeljali do tovornj...