Uvodoma je nekaj misli vodniku na pot napisal nadškof Stanislav Zore.

O življenju in delu svetih bratov Cirila in Metoda piše profesor zgodovine in župnik v Budanjah Andrej Vovk.

Sledi zapis o nekaterih pohodnih poteh v Sloveniji in Evropi.

Evropsko kulturno pot svetih bratov Cirila in Metoda je predstavila Martina Janochová iz Zlina na Češkem, voditeljica Evropske kulturne poti sv. Cirila in Metoda.

Sledi osrednji del s predstavitvijo poti svetih bratov Cirila in Metoda po Sloveniji.

Cerkvam, kapelam, in upodobitvam sv. Cirila in Metoda sledimo od Prekmurja do Primorske in zamejstva ter v visokogorju. Cerkva je devet, prav toliko tudi kapel.

Knjižico oziroma vodnik krasijo fotografije fotografa Cirila Velkovrha (1935–2017).

Cerkev Sv. Ciril in Metod v Radencih. Foto: Ivo Žajdela

Slovanska apostola sv. Ciril in Metod

Slovanska apostola, ki sta oznanjevala vero v prebivalcem razumljivem slovanskem jeziku, sta glavna zavetnika Nadškofije Ljubljana, hkrati še druga zavetnika nadškofije Maribor, Metod pa je tudi glavni zavetnik Škofije Murska Sobota.

Ciril in Metod sta se rodila v grškem mestu Solun, njuna mati naj bi bila slovanskega rodu.

V zgodovino sta se vpisala kot prva misijonarja, ki sta krščanstvo med Slovane ponesla v njihovem jeziku in bila zaradi tega tudi preganjana.

Sv. Ciril in Metod na poslikavi Toneta Kralj v cerkvi v Štandrežu pri Gorici. Foto: Ivo Žajdela

Oblikovala sta prvo slovansko pisavo glagolico

Leta 863 je velikomoravski knez Rastislav prosil bizantinskega cesarja Mihaela III. za zavezništvo in za škofa, ki bi ustanovil samostojno moravsko cerkev in tako pripomogel pri boju zoper frankovski vpliv.

Hotel je škofa, ki zna slovanski jezik, da bi krščansko besedo širil v ljudem razumljivem jeziku. Cesar mu je poslal zelo izobražena misijonarja Cirila in Metoda.

Oblikovala sta prvo slovansko pisavo – glagolico (enostavnejšo cirilico sta oblikovala njuna učenca Klement Ohridski in Naum Ohridski), ki sta jo sestavila tudi s pomočjo grških črk, in prevajala bogoslužna besedila v prvi slovanski knjižni jezik – starocerkvenoslovanščino.

Sv. Ciril in Metod na poslikavi Toneta Kralj v cerkvi v Pesku pri Trstu. Foto: Ivo Žajdela

Delovala sta na tedanjem velikomoravskem ozemlju

Kot misijonarja sta Ciril in Metod delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju, ki je obsegalo današnjo vzhodno Slovenijo, vzhodno Hrvaško, Madžarsko, Češko, Slovaško, južno Poljsko, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino.

Nato pa sta se odpravila v Rim, da bi dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku.

Izdal jima ga je papež Hadrijan II., ki je brata sprejel z vsemi častmi tudi zato, ker sta mu prinesla relikvije svetega papeža Klemena, ki je umrl konec 1. stol. kot pregnanec na Krimu.

Podoba sv. Ciril in Metod na pročelju župnijske cerkve na Koroški Beli. Foto: Ivo Žajdela

V nemilost nemških duhovnikov

Ciril se iz Rima ni vrnil, ker je zbolel in umrl. Metod pa se je po naročilu kneza papeža podal v Panonijo h knezu Koclju.

Vendar je padel v nemilost nemških duhovnikov, ki so bili trdno prepričani, da se sme vero oznanjati le v treh svetih jezikih – latinščini, hebrejščini in grščini, zato so ga obtožili krivoverstva in ga zaprli.

Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. vrnil dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku.

Solunska brata Ciril in Metod sta pomembno vplivala na širjenje krščanstva v slovanskih deželah, oblikovala sta pisavo in knjižni jezik, prevedla mnogo del (zato veljata za začetnika književnosti številnih slovanskih narodov) in tako postala pomembni evropski zgodovinski osebnosti.

Najviše ležeča kapela, posvečena sv. Cirilu in Metodu, je na Molički planini pod Ojstrico.