Kulturna dediščina Katoliške cerkve v Sloveniji ali tudi sakralna kulturna dediščina je izrednega pomena, saj ima Katoliška cerkev v Sloveniji v lasti in posesti 2.901 cerkev in drugih sakralnih objektov. Pogosto gre za enkratne mojstrovine in umetniške stvaritve, ki nam jih lahko zavidajo tudi veliki narodi. Naši predniki so jih skozi stoletja ohranjali in obnavljali ter s tem gojili tudi pripadnost slovenstvu in narodu. To nacionalno bogastvo zahteva stalno skrb in vzdrževanje. S tem želimo vsaj delno predstaviti velik pomen tega dela Cerkve na Slovenskem.

Dragi stroški konservatorskih in restavratorskih posegov ter redno vzdrževanje zahtevajo veliko naporov in sredstev lokalnih skupnosti, pogosto majhnih župnij ali samostanov, ki jim je sakralna dediščina dragocena, a v veliko finančno breme. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj splošnih podatkov, ki pomagajo vsaj delno orisati to razvejano področje.

Število cerkva in sakralnih objektov v Sloveniji

V Sloveniji je 2.901 cerkva in kapel ter znamenj. (Podatke za to poglavje sta prispevala msgr. mag. Franci Petrič in Ministrstvo za kulturo RS.)

Po stanju registra Ministrstva za kulturo o vpisani sakralni kulturni dediščini iz januarja 2009 je v Sloveniji 6.157 sakralnih enot (cerkve, kapele, zidana znamenja in križi).

Cerkev na Tromostovju v Ljubljani, foto: Ivo Žajdela

Muzeji in arhivi

V prostorih cistercijanskega samostana v Stični deluje Muzej krščanstva na Slovenskem (MKS), ki ima edini status nacionalnega muzeja. Muzej ima zaposleno strokovno osebje, ki gradivo sistematično zbira, restavrira, preučuje, raziskuje in razstavlja. Ministrstvo za kulturo MKS sofinancira 100%. Muzej hrani nekatere predmete redovnih skupnosti, samostanov in zasebnikov. 


Muzej krščanstava v Stični, foto: Tatjana Splichal

Pomemben del slovenske sakralne kulturne dediščine predstavljajo še nekatere zasebne zbirke, spominske sobe, župnijske razstave ali zbirke (npr. v Radmirju, Piranu, Misijonski muzej na Rakovniku itd.), ki jih večinoma financirajo župnije, škofije ali redovne skupnosti. Med njimi velja omeniti Muzej jaslic na Brezjah.

Državno financiranje javnega zavoda Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični:

Leto	Sredstva v EUR
2008	169.714,35
2009	314.988,32
2010	263.261,00
2011	251.445,00
2012	240.220,00
2013	225.365,00
2014	222.236,00
2015	207.618,00
2016	221.127,00
2017	232.134,00
2018	231.952,00

V Cerkvi na Slovenskem delujejo trije (nad)škofijski arhivi (v Kopru, Ljubljani in Mariboru); vsaka župnija in vsak samostan imata svojega, poleg tega pa imajo svoj arhiv še provincialni samostani. Država sofinancira 70 % plače 8 uslužbencev samo v treh škofijskih arhivih (zaposleni: v koprski škofiji 1, v ljubljanski nadškofiji 5, v mariborski 2). Do tega so upravičeni, ker opravljajo javnokoristno dejavnost, kar ureja pogodba med Ministrstvom za kulturo in SŠK.


Lambergov brevir, foto: Tatjana Splichal

Sofinanciranje arhivske dejavnosti Cerkve na Slovenskem po dogovoru med SŠK in Vlado RS po letih:

Leto	Sredstva v EUR
2008	152.566,00
2009	176.245,00
2010	167.545,00
2011	174.639,00
2012	169.201,00
2013	165.203,00
2014	161.992,00
2015	161.572,00
2016	170.735,00
2017	172.854,00
2018	174.430,00

 
Kulturna dediščina redovnih skupnosti

Slovenski redovi imajo v lasti 81 objektov s statusom kulturnega spomenika, pri čemer so nekateri celo državnega pomena. Največ jih imajo frančiškani (35), sledijo minoriti (24), uršulinke (4), benediktinci (3) in jezuiti (3). Večinoma gre za samostane ali cerkve, najdemo pa tudi muzeje in knjižnice. Trije redovi imajo osebo, ki se posebej ukvarja s kulturno dediščino, kot so npr. arhivar, knjižničar ali kustos.


Samostan v Olimju, foto: Katja Cingerle

Cerkvena glasba

Slovenci imamo močno glasbeno tradicijo in izpostavljeni podatki za štiri slovenske škofije potrjujejo, da so cerkveni pevski zbori še vedno pomembni nosilci kulturnega dogajanja po župnijah. Po dostopnih podatkih je v letu 2018 v slovenskih škofijah na področju sakralne glasbe delovalo 22.974 oseb. Kot pravi bogoslužni sodelavci so nepogrešljivi pri večjih praznikih ter tudi pri krajevnih ali regionalnih kulturnih dogodkih.


Foto: Dani Mauko

Župnijski zbori so v omenjenih štirih škofijah v letu 2017 združevali vsaj 7.401 pevk in pevcev, otroški zbori pa 2.663. Podobno kot pri nedeljnikih lahko opazimo, da se število skozi leta ne spreminja in za razliko od zakramentalne prakse verniki dejavno sodelujejo v župnijskem življenju.

Škofija	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018
Organisti[1]	363	354	358	380	367	392	402	683	676	690	1266
Pevovodje, zborovodje	199	229	190	194	190	210	114	95	147	151	170
Drugi glasbeniki	66	95	104	105	63	89	99	87	85	122	152
Mešani župnijski pevski zbor[2]	3871	3766	3936	3943	3506	3923	3449	5980	5999	5756	16624
Moški župnijski pevski zbor	335 350	350 317	317 321	321 414	414 345	345 345	345 292	292 329	329 462	462 572	572 436
(št. pevcev)
Ženski župnijski pevski zbor	590 512	512 540	540 576	576 588	588 519	519 491	491 587	587 560	560 811	811 713	713 764
(št. pevcev)
Duhovno-ritmična glasba[3]	0 0	0 0	0 0	0 0	0 0	0 0	0 0	0 0	0 36	36 78	78 55
(št. pevcev)
Mladinski pevski zbor	427 425	425 358	358 422	422 488	488 359	359 355	355 434	434 357	357 954	954 894	894 818
(št. pevcev)
Otroški pevski zbor (št. pevcev)	1895	1822	1880	1968	1959	2068	2243	1866	1777	2839	2663
Skupaj:	1822	1880	1968	1959	2068	2243	1866	1777	2839	2663	2689

 
Vir podatkov: Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019

---

[1] Dodan potatek za Nadškofijo Ljubljana za leto 2018.

[2] Dodan potatek za Nadškofijo Ljubljana za leto 2018.

[3] Pod rubriko ”Duhovno-ritmična glasba” so vpisani predvsem inštrumentalisti.