Založba Kud Logos je izdala prevod dela Cirila Jeruzalemskega Krstne in mistagoške kateheze. Prevedla sta jih Benjamin Bevc, napisal je tudi spremno besedo, in Sergej Valijev, uredil jo je David Movrin.

Dobro je poznal Sveto pismo in dela cerkvenih piscev

Sv. Ciril Jeruzalemski se je rodil okoli leta 313 v Jeruzalemu, torej v času, ko je cesar Konstantin dal krščanstvu že svobodo. Rodil se je krščanskim staršem, ki so ga vzgajali ne le z besedo, ampak tudi z življenjem po veri.

Dobro je poznal Sveto pismo in dela cerkvenih piscev. Ne preseneča, da je bil Ciril leta 348 izvoljen za škofa. V cerkvi božjega groba je katehumene s posebnimi katehezami pripravljal na krst.

Živel je sredi teološko burnega 4. stoletja. Našel se je nasprotnik, arijanec, zaradi katerega je moral Ciril v izgnanstvo v Tarz. Tam so ljudje in škof preko njegovega pridiganja in življenja videli, da je bil izgnan nedolžen človek. Sv. Ciril je od 38 let svojega škofovanja v izgnanstvu preživel 16. Šele leta 381 se je smel vrniti na svoj škofovski sedež. Carigrajski koncil leta 381, katerega se je tudi sam udeležil, ga je slovesno priznal za zakonitega škofa v Jeruzalemu. Umrl je leta 386. Cerkev ga je kmalu razglasila za svetnika. Papež Leon XIII. pa ga je leta 1883 razglasil tudi za cerkvenega učitelja.

Ohranilo se je 24 Cirilovih katehez

Slavni jeruzalemski škof in cerkveni učitelj je znan po svojih katehezah, ohranilo se jih je 24, v katerih je razvil in razložil verske resnice ter nauk o zakramentih uvajanja v krščanstvo (krst, birma, evharistija). Znal je govoriti jasno in neposredno, zato je bil razumljiv tudi preprostim ljudem brez izobrazbe.

Poleg Pisma cesarju Konstanciju in Homilije o hromem so se ohranile kateheze za katehumene, ki med drugim razlagajo Jeruzalemsko veroizpoved in so pomemben vir za poznavanje svetih krajev, prizorišč Jezusovega življenja in smrti. Pri petih mistagoških katehezah, ki so se ohranile pod njegovim imenom, je avtorstvo negotovo; nekateri sodijo, da jih morda ni napisal Ciril, temveč njegov naslednik Janez Jeruzalemski.

Vzor uvajanja v skrivnost Božjega razodetja

Dragoceno pričevanje o procesu uvajanja v krščanstvo, sistematična razlaga jeruzalemske veroizpovedi, neposreden odmev teoloških razprav v času arijanske kontroverze, imeniten primer zgodnjekrščanske biblične hermenevtike, zakladnica duhovnih uvidov in spodbud – vse to so Krstne kateheze, ki jih je Ciril Jeruzalemski v postnem času dan za dnem podajal pripravnikom na krst.

V več srednjeveških rokopisih jim sledijo še Mistagoške kateheze, v katerih je jeruzalemski škof novokrščencem tipološko razlagal zakramenta krsta in evharistije, ki so ju prejeli med velikonočno vigilijo. Obojne kateheze so priča preteklosti, za krščanske Cerkve pa še danes ostajajo dragocen vzor uvajanja v skrivnost Božjega razodetja v osebi Jezusa Kristusa.

Vas, ki stopate po poti razsvetljenja

Ciril Jeruzalemski, Uvodna kateheza 1: Vas, ki stopate po poti razsvetljenja, že obdaja vonj blaženosti. Že zbirate cvetove umnosti, da boste spletli vence. Že je zavel prijeten vonj Svetega Duha. Že ste v preddverju kraljeve palače: o da bi vas Kralj tudi povedel vanjo!

Ciril Jeruzalemski, Uvodna kateheza 16: Nekaj velikega je krst, ki te čaka: odkupnina za ujetnike, odpuščanje grehov, smrt krivde, prerojenje duše, svetleče oblačilo, neizbrisen sveti pečat, voz v nebo, sladkost raja, jamstvo kraljestva, milostni dar posinovljenja. Toda ob poti na mimoidoče preži zmaj. Pazi, da te ne zgrabi z nevero!... Vstopaš k Očetu duhov, a priti moraš mimo tega zmaja.

Gorazd Kocijančič: Kontrarevolucionarni spisi

Gorazd Kocijančič (1964) je avtor petih del s področja filozofije in petih pesniških zbirk. Kot prevajalec in urednik je sodeloval pri slovenskem standardnem prevodu Svetega Pisma (1996), kot urednik in prevajalec pri ediciji Diels-Kranzovih Fragmentov predsokratikov (2012) in (skupaj z Vidom Snojem) pri izdaji Zgodnjekrščanskih spisov (2015). V njegov obsežen prevajalski opus spadajo tudi Platonova Zbrana dela, v zadnjih letih pa ureja in soprevaja slovensko izdajo Filokalije (objavljena dva zvezka od predvidenih štirih). Leta 2023 je objavil prevod Latinskih pridig (Opus sermonum) Mojstra Eckharta in knjigo V pogovoru (intervjuji 1997–2022).

Kocijančič o »poblaznjenosti nekega razuma«

V knjigo Kontrarevolucionarni spisi je avtor uvrstil šest besedil. Prvo Kaj bi storil Sokrat? je objavil v Sobotni prilogi Dela (6. 11. 2021). Daljša različica besedila z opombami, ki je tudi osnova te knjižne objave, je bila natisnjena kot uvod v zbornik Proti epidemiji enoumja. Humanistični pogledi na koronakrizo (ur. G. Kocijančič, Ljubljana, 2021).

Drugi prispevek Zvesti Sokratu – in Hipokratu je objavil v Sobotni prilogi Dela (12. 2. 2022).

Tretje besedilo je Predgovor h knjigi Gunnarja Kaiserja Etika cepljenja, objavil ga je v prevodu knjige Gunnarja Kaiserja Etika cepljenja. O ponovnem pridobivanju samostojnosti (Ljubljana, 2022).

Besedilo Bivajoči in videnja. Ontologija Janezovega Razodetja v prizmi hipostatične filozofije je objavil v knjigi Proti epidemiji enoumja. Humanistični pogledi na koronakrizo (Ljubljana, 2021).

Besedilo Strah in pogum za 21. stoletje, prvi kvartal je objavil v knjigi Edvard Kocbek, Strah in pogum (Ljubljana, Sanje, 2022).

Prispevek Duša in barbarstvo. La barbarie Michela Henryja in izkušnja kovidnega režima je bil neobjavljen, napisal ga je za simpozij v Foči (Bosna in Hercegovina, september 2023).

Avtor te zbrane spise promovira z naslednjo mislijo: »Ob epidemijah v zgodovini sicer vedno lahko prepoznavamo brutalnost, ki izvira iz paničnega strahu množic – novost koronske krize pa je bila v tem, da smo opazovali norost arogantne scientistične racionalnosti, poblaznjenost nekega razuma.«