Vse škofije so prejele opozorilo, da hostij ni več mogoče kupiti, so sporočile sestre iz samostana bosonogih karmeličank svete Terezije v Havani, kajti zaloge moke so po njihovih navedbah že porabljene. »Vse škofije obveščamo, da ni več hostij za prodajo. Delale smo z malo moke, ki je ostala, in kar je bilo na zalogi, je že zmanjkalo,« so redovnice sporočile v izjavi za javnost, ki so jo objavile tudi na družbenem omrežju Facebook. To pomeni, da bo kriza tokrat najbolj prizadela katoliški del prebivalstva. Sestre v izjavi dodajajo: »Upamo in zaupamo v Gospoda, da bomo lahko kmalu nadaljevale delo, in ko bomo imele dovolj za razdelitev po vseh škofijah, vas bomo o tem obvestile.«

Pomanjkanje pšenične moke na Kubi

Konec letošnjega avgusta je kubansko ministrstvo za notranjo trgovino priznalo, da so se v zadnjih mesecih »težave pri uvozu pšenice« poslabšale zaradi »zaostritve blokade, trenutne mednarodne logistične krize in finančnih omejitev države«. Ameriški trgovinski embargo proti Kubi sicer ne vključuje živilskih proizvodov.

Nizka proizvodnja kruha je tudi posledica pomanjkanja goriva za peči in izpadov električne energije, ki se nadaljujejo, odkar je septembra otok prizadel orkan Ian.

Pomanjkanje pšenične moke vpliva tudi na proizvodnjo kruha na celotnem otoku. Direktor živilske industrije v Guantanamu Albis Hernández Díaz je v oktobrski številki državnega časopisa Venceremos povedal, da so teden končali s 60.000 enotami kruha manj, kar je prizadelo domove v občinah Guantanamo, Baracoa in El Salvador.

Uradnik je navedel, da je nizka proizvodnja tudi posledica pomanjkanja goriva za peči in izpadov električne energije, ki se nadaljujejo, odkar je septembra otok prizadel orkan Ian. Kot so poročali kubanski državni mediji, na kakovost kruha vplivata vrsta razpoložljive moke, ki vsebuje manj drobnih zrn in je obremenjena z otrobi ali pšeničnimi plevami, ter uporaba nacionalnega kvasa z nizko fermentacijsko močjo, to pa vpliva na okus in barvo kruha ter poleg tega upočasnjuje proizvodni proces.

Kuba se že dve leti spopada s kritičnim pomanjkanjem različnih življenjskih potrebščin.

V pokrajini Holguín je pokrajinsko podjetje za proizvodnjo hrane 21. oktobra sporočilo, da sta glavna vzroka za slabo razpoložljivost kruha »pozen prihod moke in pomanjkanje električne energije«.

Primanjkuje tudi drugih živil

Po navedbah medijev se Kuba že dve leti spopada s kritičnim pomanjkanjem različnih življenjskih potrebščin. Živila, kot so mleko, meso, pšenica in moka, niso na voljo, zaloge goriva in zdravil pa se zmanjšujejo.

Do trenutne krize na Kubi je privedlo več dejavnikov, med drugim koronaepidemija in vojna v Ukrajini. Zaradi svetovnega dogajanja se je cena za tono pšenice zvišala za kar 650 dolarjev. To pomeni, da je cena ene pošiljke pšenice med 14 in 16 milijoni dolarjev, medtem ko Kuba potrebuje več pošiljk pšenice na mesec, da zadovolji nacionalno povpraševanje.

Kubanske oblasti spodbujajo nadomestke za pšenični kruh, na primer kruh iz manioke, za izdelavo obhajilnih hostij pa je potrebna pšenica in manioka ni sprejemljiv nadomestek.

Kot odgovor na pomanjkanje moke so se nekatera podjetja za proizvodnjo kruha lotila ustvarjanja različnih izdelkov, kot so sadni sokovi, paradižnikova kaša in vrsta drugih živil. Oblasti medtem spodbujajo nadomestke za pšenični kruh, na primer kruh iz manioke. Medtem ko manioka ne ovira priprave testa za pico, pa je za izdelavo obhajilnih hostij potrebna pšenica in manioka ni sprejemljiv nadomestek.

V zadnjih letih se je kriza glede oskrbe na Kubi še poslabšala. Vlada za težke gospodarske razmere krivi desetletja trajajoči trgovinski embargo Združenih držav Amerike, opozicija, ki je na tem karibskem otoku pod socialistično oblastjo uradno prepovedana, pa vladi očita hude napake v gospodarski politiki. Po lanskih množičnih protestih se je močno povečalo tudi število beguncev.