Na Severnem Irskem se spominjajo t. i. krvave nedelje pred petdesetimi leti. 30. januarja 1972 so v mestu Derry britanski vojaki s pravimi naboji streljali na protestnike. Trinajst jih je umrlo, večinoma so bili mlajši od dvajset let. Sledila je uradna preiskava, ki je vojsko oprala odgovornosti. Toda očividci in sorodniki žrtev so poznali drugačno zgodbo: vojaki so streljali brez povoda, tudi na ljudi, ki so bežali ali poskušali pomagati ranjencem. Njihovo pričevanje je po mnogih letih potrdila šele druga preiskava, ki jo je leta 1998 sprožil takratni premier Tony Blair. Kljub temu še nobeden od vojakov ni odgovarjal za smrti. Trenutna britanska vlada pripravlja zakonodajo o amnestiji za vse zločine iz obdobja »težav«, kot imenujejo tridesetletni konflikt na Severnem Irskem. Svojci žrtev temu nasprotujejo. »Radi bi videli pravico, dokler smo še živi,« je ob obletnici dejala Jean Hegarty, sestra enega od ubitih. Nadškof Eamon Martin, primas vse Irske, pa je opozoril, da od družin, k...