Kruh bo, a po kakšni ceni
Kruh bo, a po kakšni ceni
Veriga preskrbe s hrano doživlja pretrese, ki jih občutijo vsi deležniki. Cene energije, osnovnih surovin in embalaže naraščajo, podaljšujejo se tudi dobavni roki. Dviga se tudi strošek dela, saj je mlade v panogo, ki terja nočno delo in delo med vikendi, težko privabiti. Glavna vprašanja so zato, kako upravljati z velikimi spremembami, poskrbeti za prehransko varnost in obenem zagotavljati trajnostni razvoj, poroča STA.
Ob vojni grozi še suša
Kot je pojasnil predsednik združenja AIBI Janez Bojc, je vojna v Ukrajini izjemno prizadela celotno prehrambeno industrijo, še posebej pa pekarstvo, saj so cene žita šle v nebo. Poleg razmer v Ukrajini grozi še suša v centralni Evropi.
Po njegovem mnenju se ni treba bati, da pekovskih izdelkov ne bi bilo, vprašanje pa je, kakšna bo cena. »En val podražitev je že bil in z gotovostjo lahko rečem, da bodo prihajali še novi valovi, kar po močno udarilo po žepu potrošnika.«
Tona pšenice s 170 evrov na 400 in čez
Mlinarji in peki s strahom pričakujejo, kaj se bo dogajalo v naslednjih treh tednih, ko pride žetev, je bilo slišati. Cene pšenice so ta trenutek najvišje v zgodovini – pred letom in pol je bilo za tono pšenice treba odšteti 170 evrov, danes je pod 400 evrov ni mogoče dobiti. Povpraševanja je izjemno, silosi v Sloveniji, severni Italiji in na Hrvaškem.
Apel vladi: zadržanje slovenske pšenice in znižanje stopnje DDV
Predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal je na državo naslovil apel, da bi morala razmisliti, če v okviru evropske zakonodaje obstajajo kakšna orodja, da bi čim več slovenske pšenice ostalo v Sloveniji. Po njegovih navedbah se v Sloveniji pridela skoraj dovolj za slovenske mline in prehrano, vendar pa jo manj kot polovica ostane v domovini.
Bojc pa je izrazil, da bi prvi ukrep države moral biti vsaj enoletno znižanje stopnje DDV. Svojo vlogo morajo odigrati tudi trgovci. »Mislim pa, da bodo vsi v verigi razumeli, da se moramo boriti za potrošnika. Če ga bomo spravili na beraško palico, to ne bo dobro ne za trgovce, ne za proizvajalce živil. Tako da mislim, da tukaj je ustrezna stopnja odgovornosti med nami vsemi,« je ocenil.
Država še brez konkretnih ukrepov
Generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ana Le Marechal Kolar verjame, da bodo s primernimi ukrepi lahko pomagali tako kmetijskemu sektorju kot potrošniku. O samih ukrepih sicer še ne more govoriti, saj jih pripravlja delovna skupina na ravni vlade. Rešitve se iščejo tudi na ravni EU, med drugim glede tega, kako zagotoviti žito iz Ukrajine.