Kršeno načelo nadpolitičnosti akademije
Kršeno načelo nadpolitičnosti akademije
Akademik dr. Jože Krašovec meni, da bi morale biti vse izjave SAZU brezpogojno nadpolitične in nadideološke, kajti na tak način vlogo akademij razumejo po vsem svetu. FOTO: Tatjana Splichal
»Arbitrarno sprejemanje ukrepov ter avtokratsko in prepogosto represivno ravnanje ne prispevata k zajezitvi pandemije, pač pa javnost odvračata od podpore ukrepom, opozarjajo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Kot so sporočili, razmere zahtevajo omejitvene ukrepe, a ti morajo biti premišljeni in skladni z zakonodajo. Vladi očitajo, da je epidemijo zlorabila in na vso družbo razširila represijo, z neustrezno komunikacijo pa v družbo vnesla nemir in strah.« Tako so bili sinoči gledalke in gledalci Dnevnika na TV Slovenija obveščeni o izjavi, objavljeni na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), s čimer se je v javnosti ustvaril vtis, da za takšnim, do protiepidemijskih ravnanj izvršne oblasti skrajno kritičnim in politično izrazito »obarvanim« stališčem, stoji celotna akademija. A ta vtis je popačena odslikava dejanskega stanja.
Povzetek medijskih in opozicijskih opazk
Kakšna je torej širša zgodba »opozarjanja SAZU«, o katerem je poročala TV Slovenija? SAZU je na svoji spletni strani res objavila izjavo z naslovom Za izhod iz pandemije in avtokracije, ki pa je ni pripravilo predsedstvo akademije, ki bi predstavljalo celotno ustanovo, temveč Komisija za človekove pravice pri SAZU; izjavo sta podpisala njen predsednik, akademik Tine Hribar, in podpredsednica, izredna članica Renata Salecl.
Izjava se bere kot povzetek kritičnih opazk, kot jih je mogoče zaslediti v prevladujočih medijih in politični opoziciji, ki si prav ta čas prizadeva, da bi se znova usedla v oblastno sedlo. Podpisnikom(a) izjave se kot najbolj problematične stvari sedanjega epidemijskega trenutka zdijo naslednje stvari: domnevna vladna zloraba epidemije, v kateri naj bi »s komandnim pristopom represijo razširila na celotno družbo«; vlada naj bi v prvem valu »zlorabila inštitut paliativne medicine za nesprejem starostnikov v bolnišnice«, s čimer izjava pogreva že davno ovrženo tezo o t. i. seznamih smrti v domovih za ostarele; že znan in znova potegnjen na površje je očitek o nabavljanju neustrezne medicinske opreme; vladi se očita zanemarjanje priprave na drugi epidemijski val, ob pričakovanju tretjega vala pa se ji pripisujejo načrti za privatizacijo zdravstva …
Podpisniki izjave so zato državni zbor pozvali, naj od vlade zahteva, da vse sile usmeri v reševanje pandemije, da preprečuje koruptivno delovanje ter se zaveda pomena dostojanstva ljudi, človekovih pravic in demokratičnega odločanja; predsednika republike Boruta Pahorja pa so prosili, naj »opozori na skrajno škodljivo vmešavanje vlade v medije in kulturo, znanost, umetnost in univerze«.
Dr. Jože Krašovec: Izjava brez mojega soglasja
Ali je bilo to stališče, v javnosti interpretirano kot stališče celotne SAZU, splošno sprejeto že v sami komisiji za človekove pravice? Drugi člani komisije poleg podpisnikov so namreč še častna predsednica akademikinja Alenka Šelih, akademiki Jože Krašovec, Josip Globevnik, Ivan Kreft in Blaž Rozman ter izredni član Milan Dekleva.
Pogovor z Jožetom Krašovcem pokaže, da ne gre za izjavo s soglasno podporo v komisiji. Kot član komisije namreč akademik z obžalovanjem ugotavlja, da izjava, ki sta jo brez njegovega soglasja podpisala in dala v javnost predsednik in podpredsednica, ni bila jasno prikazana kot njuno stališče oziroma stališče tistih, ki so dali soglasje k takšni vsebini, zato se je v javnosti ustvaril zmanipuliran vtis, da gre za stališče celotne SAZU (kar ne nazadnje potrjuje v uvodu naveden način poročanja nacionalne televizije). Akademik Krašovec je prepričan, da nobena komisija SAZU ne bi smela objavljati izjav, ki bi jo kot svoje mnenje sestavil posamezen član ali skupina članov, ravno zato, ker ni mogoče preprečiti interpretacije, da takšna izjava posameznika odraža mnenje celotne ustanove.
Zlasti pa akademik Krašovec meni, da bi morale biti vse izjave SAZU brezpogojno nadpolitične in nadideološke, kajti na tak način vlogo akademij razumejo po vsem svetu; na takšni drži namreč tudi stoji ali pade ugled sleherne akademije. V tako težavnih in zapletenih okoliščinah, kot jih doživljamo v tem času, bi po besedah dr. Krašovca ne glede na to, katere stranke so odgovorne za izvršilno oblast, akademija morala spodbujati k sodelovanju vseh in si prizadevati za skupno dobro vseh državljanov.
Drugačna marčna izjava SAZU
SAZU je, kot je v odzivu za Družino poudaril dr. Jože Krašovec, dejansko tako že ravnala, in sicer z izjavo, ki jo je v imenu celotne akademija marca letos ob izbruhu epidemije covida-19 pripravilo in objavilo predsedstvo akademije (takrat še pod vodstvom Tadeja Bajda). Spomnimo le na nekaj poudarkov takratne izjave:
»SAZU se zahvaljuje vsem, ki se trudijo zajeziti okužbo, skrbijo za bolne in rešujejo človeška življenja. Prav tako se zahvaljujemo vsem tistim, ki skrbijo, da vsi bistveni sistemi v državi delujejo in nam kljub težki situaciji omogočajo, da vzdržujemo kolikor toliko normalno življenje. Hvaležni smo vsem, ki s svojo predanostjo, požrtvovalnostjo, inovativnostjo in vztrajnostjo delujejo v dobro vseh nas.«
Akademik Milček Komelj: Vsekakor je SAZU po mojem mnenju z objavo te izjave Komisije za človekove pravice nečastno zdrsnila na raven agitatorskih nevladnih organizacij. FOTO: Tatjana Splichal
»SAZU pozdravlja ukrepe, ki jih je v zvezi z epidemijo, gospodarsko krizo in socialnimi posledicami sprejela Vlada Republike Slovenije. Prepričani smo, da gredo v pravo smer. Pozivamo in prosimo vse državljane Republike Slovenije, da so odgovorni in brez izjeme upoštevajo nasvete in navodila, ki so jih sprejeli Vlada in drugi odločevalci, saj je to bistveno za čimprejšnji izhod iz krize. Prav tako pozivamo vse državljane k solidarnosti, pomoči, (samo)iniciativnosti, potrpežljivosti in razumevanju.«
»Spoštovane državljanke, spoštovani državljani Republike Slovenije, v svoji zgodovini smo previharili številne viharje. Tudi tega bomo. Težki trenutki so čas, da stopimo skupaj in pozabimo na stvari, ki nas razdvajajo. Zdaj je takšen trenutek. Prepričani smo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo!«
Akademik dr. Jože Krašovec zato vodstvu SAZU predlaga, da bi tudi v sedanjih zaostrenih razmerah pripravili podobno naravnano izjavo, saj je prepričan, da slovenska javnosti od akademije takšne spodbude upravičeno pričakuje.
Pisanje »izza šanka«?
Prav diametralno nasprotje med marčno izjavo celotne akademije in sedanjim parcialnim stališčem nekaterih članov ene izmed njenih komisij zbuja posebno pozornost in utrjuje prepričanje, da gre za zlorabo in samovoljo, na katero bo morda treba opozoriti tudi mednarodno akademsko javnost. Na ta razkorak med vsebinama obeh izjav je denimo danes že opozoril dr. Jože Dežman, ki se sprašuje, a se ni avtokracija, ki jo izjava nekaterih članov komisije za človekove pravice očita izvršni oblasti, zgodila ravno na akademiji. Ali sta torej dr. Tine Hribar in dr. Renata Salecl »govorila v imenu komisije za človekove pravice ali v imenu SAZU? Ali sta izjavo napisala sama ali so jima jo napisali kaki diamatski kolektivi, ki jih za kakim šankom povezuje ozvezdje delavk in delavcev v kulturi? Ali kritizirata tudi kolege akademike, ki pomagajo reševati krizo?«
Podpredsednik SAZU: Neprimeren poseg v dnevno politiko
Posredno je odgovor na ta vprašanja ponudil podpredsednik SAZU za humanistične, družboslovne in umetnostne vede akademik Milček Komelj. V odzivu za portal Demokracija.si je med drugim dejal: »Izjava komisije /za človekove pravice/ se v bistvu politikantsko pridružuje napadom na Vlado RS, kakršnim smo te dni nenehno priča v osrednjih medijih na čelu z RTV Slovenija, s tem pa enostransko in povsem neprimerno posega v dnevno politiko, prispeva k razdoru med ljudmi in s tem škodi ugledu SAZU. Vsekakor je Slovenska akademija znanosti in umetnosti po mojem mnenju z objavo te izjave Komisije za človekove pravice na svoji spletni strani nečastno zdrsnila na raven agitatorskih nevladnih organizacij.«
Akademik Komelj se zaveda, da so člani SAZU različnih idejnih opredelitev in se nekateri oglašajo tudi kot politični aktivisti, »vendar naj bi to počeli le v lastnem imenu, nikakor pa ne z zaslombo akademije, tako kot odgovarjajo za svoje celotno delovanje sami osebno,« zato je kot podpredsednik SAZU ne le prepričan, da so take izjave, kot sta jo podpisala dr. Tine Hribar in dr. Renata Salecl, »povsem nesprejemljive«, temveč je druge člane vodstva SAZU pozval, naj se vodstvo akademije od takšne izjave javno ogradi.
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
Pojasnilo SAZU: Izjava komisije in ne izjava SAZU
Dva dni po sporni izjavi Komisije za človekove pravice pri SAZU, pod katero sta se podpisala njena podpredsednica dr. Renata Salecl in predsednik dr. Tine Hribar in ki je dvignila precej prahu v javnosti, član komisije dr. Jože Krašovec pa se je od nje odločno ogradil, se je oglasilo vodstvo SAZU s pojasnilom. »Zaradi v medijih večkrat napačno predstavljenih dejstev v zvezi z izjavo SAZU pojasnjuje, da imajo njena delovna telesa pravico do samostojnih izjav za javnost na področju svojega delovanja. Izjava Za izhod iz pandemije in avtokracije je izjava Komisije za človekove pravice pri SAZU in ne izjava SAZU. Akademija se je s svojo Izjavo SAZU ob pandemiji koronavirusa, ki jo je sprejel njen izvršilni odbor, v javnosti oglasila že ob prvem valu pandemije 26. marca 2020,« je pojasnil predsednik SAZU akad. Peter Štih.
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
