Krščanstvo v Afriki in na Bližnjem vzhodu
Krščanstvo v Afriki in na Bližnjem vzhodu
Glavni namen predavanja je na treh izbranih primerih (Etiopija, Sudan, Irak) pokazati krščanske ostaline in situ ter predstaviti nekatere možne vzroke za njihovo stanje.
Kristjani zdaj manjšina, prej večina
Kristjani v severovzhodni Afriki in na Bližnjem vzhodu so manjšina v večinsko muslimanskem svetu. Toda pred več kot tisoč leti je bilo ravno obratno. Vzrokov za takšno stanje je zagotovo več, med njimi so tudi naravne prvine pokrajin omenjenega območja. Kljub ponekod skromnemu številu kristjanov pa so se tod ohranili številni ostanki, ki še dandanes pričajo o prisotnosti krščanstva.
Prvo območje, kjer je krščanstvo sicer tradicionalno prisotno, je Etiopija. Vendar tudi tu muslimani dandanes predstavljajo že okoli eno tretjino prebivalstva. V sosednjem Sudanu je podoba popolnoma drugačna: muslimanov je skoraj 90 %, kristjanov pa slaba 2 %. Kje tiči vzrok za takšno razliko? Kljub temu lahko v dolini Nila najdemo številne ostaline, ki pričajo o razširjenosti krščanstva na tem območju pred stoletji. Ta arheološka najdišča sicer ogrožajo razni naravni in družbeni dejavniki.
Na Bližnjem vzhodu so zadnja desetletja največja grožnja kristjanom razne oblike skrajnih islamskih gibanj. Pri tem Irak ni nobena izjema. Toda krščanstvo se je ohranilo tudi na tem območju.