Krščanstvo se šele začenja. Tako je zatrdil Aleksander Men (1935–1990), ruski duhovnik, ena najvidnejših osebnosti pravoslavja v postalinski Sovjetski zvezi. Številnim je pomagal odkrivati krščanstvo, med drugim s predavanji, poučevanjem kristjanov »v podzemlju«, pisanjem knjig – med njimi je najbolj znana Sin človekov, nekakšen Kristusov portret, po katerem ga poznamo pri nas – in krščevanjem, tudi do sto ljudi na teden.

Menova trditev o krščanstvu, ki da se komaj začenja, vzbuja začudenje. Kot da bi odmislil stoletja bogate duhovnosti, vpliv krščanstva na družbo, umetniške mojstrovine, od katedral do Bacha … Toda on vztraja: »V resnici je krščanstvo storilo šele prve korake, plašne korake v zgodovini človeštva.« Kot meni, »nam veliko Kristusovih besed še vedno ostaja nerazumljivih. Medtem ko je strelica evangelija uperjena v večnost, pa smo mi še vedno neandertalci duha in morale.« Potencial, ki nam ga ponuja Kristus, je neizmeren, a mi smo ga le skromno izkoris...