Cerkev se po besedah papeža Benedikta XVI. ne more in ne sme vmešavati v politiko. Naloga katoliških laikov je, da se dejavno vključujejo v politično življenje in v življenje družbe vnašajo krščanska merila, je sveti oče pojasnil minuli petek na zasedanju Papeškega sveta za laike.

Vpletenost krščanskih politikov v javno življenje naj bi temeljila na vodilih katoliškega socialnega nauka. Pri tem gre za zagovarjanje človekovega dostojanstva, solidarnosti in vzajemnosti.

Kristjani si ne smejo prizadevati za politično in kulturno prevlado, je poudaril papež. Imajo pa nalogo, da se v demokratičnih okvirih zavzemajo za večino pri doseganju pomembnih ciljev, kot so denimo obramba slehernega človeškega življenja, varovanje svobode, zaščita pravičnosti in družine, solidarnost z revnimi in splošna blaginja.

Vpletenost krščanskih politikov je v luči trenutnega zmedenega kulturnega relativizma še posebej zaželjena, je dejal sveti oče. Individualistični in izkoriščevalski način razmišljanja namreč slabi današnjo demokracijo in omogoča prednost močnejšemu. Prav zato je nujno potrebna pristna politična modrost, ki svoje prednosti izpostavlja v dobrobit vseh, ki z ustrezno mero kritike uporablja raziskave in znanost, in ki spoštuje pravičnost v vseh njenih vidikih. Ta modrost presega 'ideološke omejitve in utopična merila' in je vedno odprta za iskren dialog in sodelovanje.

K tej modrosti sodi tudi vpogled, da je politika kompleksna umetnost uravnoteženosti med ideali in interesi. Kristjani pri tem ne smemo pozabiti, da inteligenca vere in inteligenca stvarnosti sodita skupaj.

Kot je še poudaril papež na zasedanju katoliških laikov, je evangelij poroštvo svobode in sporočilo odrešenja. Vodila katoliškega socialnega nauka so še vedno aktualna in lahko precej pripomorejo k temu, da se razvoj usmeri 'v služenje celostnega človeka in vseh ljudi'.