Krščanska ali katoliška glasba?
Krščanska ali katoliška glasba?
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.
Tadej, kaj sploh je katoliška in kaj krščanska glasba?
Najprej: krščanska glasba zajema tudi katoliško. Vsaka katoliška glasba je tako hkrati tudi krščanska, ne pa obrnjeno. V glasbi ne najdemo tako jasnih ločnic, kot jih poznamo med krščanskimi cerkvami, ker se pesmi običajno ne ukvarjajo z razlikami med Rimskokatoliško, protestantskimi in pravoslavnimi cerkvami. Vprašanje pa je tudi, ali katoliško glasbo določa pesem ali izvajalec. Rekel bi, da kombinacija obojega.
Kako je z naukom v protestantski glasbi? Je morda pomanjkljivo predstavljen?
Moja izkušnja je, da pri nauku v pesmih protestantskega izvora običajno ni nič spornega. Protestanti so praviloma zelo zvesti Svetemu pismu, kar tudi za katoličane ni sporno. Če se pesmi osredotočajo na kerigmo, to je grški izraz za osnovno oznanilo, ki je skupno vsem kristjanom, potem ni nič spornega ne za ene ne za druge. Super je, ker te pesmi dušo dvigajo k Bogu in spominjajo na tisto, kar je najpomembnejše.
Problematično pa je lahko, če začnemo slediti drugim naukom, ki nasprotujejo katoliškemu.
Problematično pa je lahko, če začnemo slediti drugim naukom, ki nasprotujejo katoliškemu. V krščanski glasbi tega še nisem srečal, ne morem pa reči, da ne obstaja. Tega ne vem. Kar poznam, je celo nasprotno. Krščanski glasbeniki, ki so na »svetovnem trgu glasbe« (torej taki, ki ne delujejo le lokalno) in jih poznamo tudi mi, so bolj ekumensko naravnani, velikokrat tudi sodelujejo med seboj, ne glede na to, ali pripadajo eni ali drugi Cerkvi.
Ali lahko pesmi protestantskega izvora pojemo pri sveti maši?
To področje je specifično. Ne gre le za izvor, ampak vsebino in namen. Tudi katoliške slavilne pesmi, ki so sicer molitvene, niso primarno ustvarjene za katoliško bogoslužje, zato jih težko uvrstimo oziroma jih ni primerno uvrstiti nikamor, razen na začetek ali sklep svete maše. Za ostale mašne dele morajo biti pesmi napisane namensko. In tudi so. V katoliškem okolju namensko nastajajo skladbe, ki sodijo v našo liturgijo, kar je najbolj ustrezno. In ta glasba je tudi izvzeta iz ostale rabe.
Bi morali biti pri poslušanju pesmi, ki so protestantskega izvora, na kaj posebej pozorni? Lahko poslušamo vsakega glasbenika?
Sam ne bi poslušal vsakega. Ampak ne gre le za pripadnost eni ali drugi ali nobeni Cerkvi. Lahko povem primer. Sam sem nekoč rad poslušal enega od znanih krščanskih glasbenikov. Celo otroci so bili navdušeni nad njegovo glasbo, nekaj pesmi sem tudi prevedel v slovenščino. Odkar pa sem izvedel, da se je po mnogih letih zakona ločil od žene, zapustil družino in odšel z neko svojo pevko, ga nisem več mogel poslušati. Preprosto mu ne zaupam več.
Odkar pa sem izvedel, da se je po mnogih letih zakona ločil od žene, zapustil družino in odšel z neko svojo pevko, ga nisem več mogel poslušati.
Na take stvari je na splošno dobro biti pozoren. Hkrati pa to ne izniči vrednosti njegovih preteklih pesmi, ki so bile in še vedno so mnogim v blagoslov. Pa saj imamo tudi v slovenski Cerkvi primere, gotovo vas je ta zgodba spomnila na kakšnega. Kakor koli obrnemo, noben naziv ni tako pomemben kot to, da smo Jezusovi učenci. In če to smo, tudi bolj in bolj spoznavamo Njegov nauk, tako pa jasneje ločimo zrno od plev, in to ne le v glasbi.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (7/2023). Spremljaj Najst tudi na Facebooku in Instagramu.