Prvič po letu 1553 je v Westminstrski opatiji na današnji kronanjski slovesnosti navzoč tudi papežev zastopnik. Leta 1953 je Vatikan sicer poslal svojo delegacijo na kronanje kraljice Elizabete II., vendar so za člane delegacije takrat pripravili tribuno zunaj opatije. Papež je v London poslal nadškofa, tedanjega apostolskega nuncija v Belgiji, ki pa je moral kronanje spremljati zunaj opatije. Vatikan takrat namreč svojim duhovnikom ni dopuščal sodelovanja pri bogoslužnih slovesnostih drugih krščanskih veroizpovedi.

Vatikanski predstavnik bo kronanjsko slovesnost prvič po skoraj petsto letih spremljal »od blizu«.

Papež Frančišek je tokrat v London na kronanje Karla III. poslal vatikanskega državnega tajnika kardinala Pietra Parolina, ki bo slovesnost prvič po skoraj petsto letih spremljal »od blizu«, znotraj opatije. To je po besedah sogovornikov podkasta »sad drugega vatikanskega cerkvenega zbora«. Kardinala Parolina naj bi spremljal novi apostolski nuncij v Združenem kraljestvu, španski nadškof Miguel Maury Buendía, ki je bil imenovan sredi letošnjega aprila.

Papež Frančišek in (takrat še) princ Charles v Vatikanu oktobra 2019. FOTO: Vatican Media

Maziljenje novega kralja je navada, ki sega v svetopisemske čase. O enem takšnih primerov beremo v Prvi Samuelovi knjigi, ko prerok Samuel mazili kralja Davida: »Bil je rdečkast, lepih oči in prijeten na pogled. Gospod je rekel: »Vstani, mazili ga, kajti ta je!« Samuel je vzel rog z oljem in ga mazilil sredi njegovih bratov. Od tega dne naprej je Gospodov duh napolnjeval Davida« (1 Sam 16, 12-13).

Kronanjski bogoslužni obred je preživel reformacijo in razkol med Katoliško in Anglikansko cerkvijo leta 1534.

Samo bogoslužje je seveda anglikansko in ga ni mogoče preprosto spreminjati, sta pojasnila sogovornika. Osnovni elementi so sicer stari že najmanj tisoč let in noben angleški kralj si ga doslej ni drznil spreminjati, iz strahu, da bi bilo njegovo kronanje neveljavno. Bogoslužni obred je sicer preživel reformacijo in razkol med Katoliško in Anglikansko cerkvijo leta 1534, v času vladavine kralja Henrika VIII.

Kot opisuje opat Jamison, je zanimiva določena »notranja napetost« v samem bogoslužnem obredju, med protestantskim izročilom Anglikanske cerkve in katoliškim obredjem. Kralj mora na začetku slovesnosti priseči pred Bogom, da je »zvest protestant« ter da bo spoštoval protestantske zakone in izročila v Združenem kraljestvu. Ta del je bil v obred vpeljan leta 1689, s čimer so želeli zagotoviti, da za kralja ne bi nikoli okronali kakšnega katoličana, in obred še danes vsebuje nekaj močnih »protikatoliških« elementov.

Kraljev monogram. FOTO: Vatican Media

Kronanjsko bogoslužje pa je edino v izročilu Anglikanske cerkve, med katerim uporabljajo sveto olje, kar je precejšnja zanimivost. Kot je pojasnil opat Jamison, obred torej vsebuje tudi nekaj katoliških značilnosti. Samo bogoslužje je po njegovih besedah slogovno zelo »katoliško«, saj med drugim vsebuje maziljenje s svetim oljem, česar v anglikanskem bogoslužju ni. V Katoliški cerkvi se olje uporablja pri podeljevanju zakramentov svetega krsta in birme, mašniškega posvečenja in maziljenju bolnikov. Anglikanci pri tem ne uporabljajo krizmenih olj. Kljub reformaciji pa so to izročilo ohranili kot del kronanjskega bogoslužja.

Olje za Karla III. prihaja iz oljčnih nasadov v Jeruzalemu.

To lahko razumemo kot nekakšno kontinuiteto katolištva: v srednjem veku so namreč kronanje razumeli kot enega od zakramentov znotraj Cerkve, zato ima kronanjsko bogoslužje globok zakramentalni pomen. Obred maziljenja je zelo oseben, pojasnjuje veleposlanik, saj bodo kralja mazilili po rokah, prsih in čelu. Olje bo uporabljeno tudi za kraljico Camillo, ki bo kronana ob svojem možu. Ta čast bo pripadla anglikanskemu primasu in canterburyjskemu nadškofu Justinu Welbyju.

Olje za Karla III. prihaja iz oljčnih nasadov v Jeruzalemu in vsebuje čudovite dišave eteričnih olj sezama, vrtnice, jasmina, cimeta, nerolija, benzoina in jantarja ter pomarančnih cvetov, ne vsebuje pa več živalskih proizvodov: novi britanski kralj bo med slovesnostjo ob ustoličenju maziljen z veganskim oljem, ki sta ga v začetku letošnjega marca v jeruzalemski baziliki Božjega groba blagoslovila grški pravoslavni patriarh v Jeruzalemu Teofil III. in anglikanski nadškof Hosam Naum. Babica kralja Karla III. je bila grške pravoslavne vere in je pokopana v Samostanu Marije Magdalene na Oljski gori.

Grški pravoslavni patriarh v Jeruzalemu Teofil III. in anglikanski nadškof Hosam Naum. FOTO: Vatican Media

Na kronanjski slovesnosti bo poleg katoliških škofov prvič navzočih več krščanskih verskih skupnosti, katerih predstavniki so na slovesnost povabljeni na izrecno željo novega kralja. Poleg kardinala Nicholsa bosta kralja blagoslovila tudi grški pravoslavni nadškof Velike Britanije Nikitas Loulias in predsednica Svobodnih cerkva Helen Cameron. Karel III. bo pred kronanjsko prisego obljubil, da bo varoval vse religije, zanimivo pa je tudi, da bo zastavo Združenega kraljestva nosil predstavnik hindujske vere: trenutni britanski premier Rishi Sunak je namreč indijskega porekla.

Po kronanjski slovesnosti bodo prebrali skupni pozdrav drugih religij: predstavniki judovstva, islama, hinduizma, budizma in sikhov bodo Karla III. pozdravili kot »bližnji v veri«. Ekumenski pečat kronanjski slovesnosti daje tudi dragoceno darilo papeža Frančiška novemu britanskemu kralju: Sveti sedež je Karlu III. podaril relikvijo pravega križa. V ospredju razkošne kronanjske slovesnosti bo tako preprost srebrn križ, ki vsebuje delce lesa križa, za katerega verjamejo, da je bil resnični Kristusov križ. T. i. »valižanski križ« bodo nosili na čelu Karlovega sprevoda v Westminstrsko opatijo.