V Svetem pismu živali kar mrgoli. Ne le ob svojem rojstvu, tudi v puščavi, ob samem začetku javnega delovanja, Jezus živi med živalmi, tokrat »med zvermi« (Mr 1,13b). Živali v Svetem pismu nastopajo kot zgledi za človeka in kot njegovi učitelji (prim. Iz 1,3; Jer 8,7; Prg 6,6-8; Job 12,7-10). Krokarjevi mladiči kličejo k Bogu (prim. Job 38,41), Bileamova oslica opazi angela na poti (prim. 4Mz 22,23-24). Jezus na osličku vstopi v Jeruzalem (prim. Mt 21,2-5; Mr 11,2-7, Lk 19,33-35; Jn 12,14-15). Trije modri z vzhoda so najverjetneje jezdili na kameli, v njeno kožo se je v mrzlih puščavskih nočeh odeval Janez Krstnik. Lazar je ležal pri bogataševih vratih in psi so mu lizali rane (prim. Lk 16,21). Na več mestih v Svetem pismu se pojavi podoba koklje, ki pod perutjo zbira svoja piščeta, petelinje petje pa nas vabi k čuječnosti, saj ne vemo, kdaj se vrne gospodar (Mr 13,35). Jezus je v pojasnjevanju svojega nauka velikokrat uporabil boječe ovce, za katere je pripravljen umreti (prim. Jn...