Razmišljanja ob postajah križevega pota, ki ga bo tudi letos na veliki petek vodil papež Benedikt XVI. v rimskem Koloseju, bo pripravil nadškof v Guwahatiju v Indiji, msgr. Thomas Menamparampil. Izbira indijskega nadškofa je konkretno znamenje, s katerim želi Sveti oče izkazati svojo solidarnost do kristjanov v Indiji, ki so deležni preganjanj in nasilja s strani skrajnih hinduističnih skupin.

V zadnjem času sta državi Orissa in Addam, v slednji se nahaja nadškofija Guwahati, bili kraj velikega nasilja nad krščanskimi skupnostmi. Nadškof Menamparampil je 62-letni salezijanski duhovnik in voditelj škofije v severovzhodni indijski državi Assam. Na ozemlju škofije Guwahati živi 6 milijonov prebivalcev, od katerih je 50 tisoč katoličanov. Indijski nadškof je bil tudi eden od petih glavnih govornikov na zadnji škofovski sinodi v Rimu, ko je govoril o Božji besedi v Aziji in predstavil obsežno analizo stanja Cerkve na azijski celini.

Katoliški nadškof Raphael Cheenath iz indijske države Orisse pa je minuli torek javno obsodil dejstvo, da storilci nasilnih dejanj zoper kristjane do sedaj še niso bili niti sojeni. Nekateri hindujski skrajneži so sicer bili priprti, a so danes že vsi na prostosti. Nadškof upa, da se bo stanje po volitvah, ki bodo 16. aprila, izboljšalo vsaj za krščanske skupnosti v njegovi škofiji.

V distriktu Kandhamal, ki je bil lani avgusta središče nasilja zoper kristjane, je danes sicer mirno, toda naškof Cheenath je prepričan, da gre le za navidezno premirje. Zato se kristjani ne vračajo, ker nočejo še enkrat doživeti izsiljevanja hindujcev, ki jim obljubljajo, da jim bodo vrnili imetje, če se bodo vrnili v hinduizem. V državi Orissa kristjani niso več na varnem niti v taboriščih, ker jih oblasti želijo zapreti. Oblasti jim sicer obetajo zaščito, toda kristjani se bojijo, ker so nasilneži in skrajneži na prostosti. Sožitje s preganjalci pa vedno vzbuja strah.

Nadškof Cheenath tudi pravi, da v distriktu Kandhamal kristjani ne morejo pričakovati niti materialne pomoči. Nekateri so izgubili svoje imetje, drugim so požgali hiše, imetje pa pokradli, uničili ali si ga nezakonito prilastili, zlasti obdelovalno zemljo. Vlada vse to nemočno opazuje in stori malo ali nič.