Kako bi opisali trenutno situacijo v Venezueli?

Venezuela je država, ki se sooča s humanitarno krizo, ki je ni sprožila naravna nesreča ali vojna, ampak niz okoliščin, ki jih vse lahko pripišemo vladi. V tem trenutku se zdi, da prihaja do ekonomskega izboljšanja, saj ni pomanjkanja zdravil ali hrane, toda cene so za večino ljudi nedostopne, ker je minimalna plača v državi 26 dolarjev na mesec. 

Venezuela je trenutno ena najrevnejših držav v regiji z eno najvišjih stopenj neenakosti. V političnem pogledu ni napredka v smeri demokratizacije, Nicolás Maduro vzdržuje avtoritarno politiko in podrejenost sodne veje oblasti. 

Čeprav v državi deluje več mehanizmov za človekove pravice, pa vlada ne kaže pripravljenosti, da bi sodelovala z njimi.

Minimalna plača v državi 26 dolarjev na mesec.

Kakšen je položaj medijev?

Medijska pozornost do krize v Venezueli je močno motila oblast, seveda je pomenila tudi podporo ljudem. Vlado je motila do te mere, da se je vmešala v svobodo tiska. 

Kar se tiče domačih medijev, je zapirala medijske hiše, kupovala televizijske kanale, ki niso podpirali njenih interesov, ter kriminalizirala in preganjala novinarje, ki so bili primorani zapustiti državo. 

Kar se tiče mednarodnih medijev, je vlada preprečila neodvisnim novinarjem, da bi prišli v državo, odredila je tudi umik številnih televizijskih kanalov, kot sta španski CNN ali Caracol, namesto njih pa uvedla Telesur in ruske kanale, ki ne poročajo o venezuelski krizi. 

V tem trenutku nekaterih venezuelskih medijev ne moremo spremljati na internetu, saj jih je vlada cenzurirala, tak primer je El Pitazo.

Dr. Mayda Hočevar. FOTO: Osebni arhiv 

Ali se ljudje čutijo pozabljene?

Marca letos so člani Misije OZN za ugotavljanje dejstev v Venezueli izrazili skrb, da venezuelska kriza začenja padati v pozabo, kar bi lahko seveda vplivalo na celotno regijo. Ne smemo pozabiti, da Venezuela doživlja najhujšo migrantsko krizo v regiji in da je že več kot 6 milijonov ljudi moralo iz humanitarnih razlogov zapustiti državo. 

Odšli so predvsem v sosednje države, kot so Kolumbija, Peru ali Ekvador, kar je imelo posledice za regijo. V tem smislu težko pozabimo na krizo, če tako veliko število ljudi išče zatočišče ali azil v drugih državah, ali pa vstopajo ilegalno.

Venezuela je trenutno ena najrevnejših držav v regiji z eno najvišjih stopenj neenakosti.

Po drugi strani je Venezuela deležna posebne pozornosti mednarodnih teles, saj je Svet OZN za človekove pravice zagnal mehanizem za ugotavljanje dejstev. S tem želi dokumentirati hude zločine proti človekovim pravicam, kot so mučenje, izginotje, zadrževanje brez podlage in zunajsodne eksekucije. 

V tem trenutku je tudi edina država v Ameriki, za katero je odprta preiskava pri Mednarodnem kazenskem sodišču zaradi zločinov proti človečnosti.

Kaj bi posebej izpostavili?

Kot univerzitetna profesorica in direktorica Observatorija za človekove pravice ene najpomembnejših univerz v državi mislim, da je nujno, da opozorim na situacijo na venezuelskih univerzah. Tudi te so ena od tarč vlade, ki je poskušala utišati njihov kritični glas in jih spraviti na beraško palico. 

Bolivarijanski vladi Huga Chaveza in Nicolása Madura sta poskušali kršiti avtonomijo univerze ter uvedli politiko finančnega izčrpavanja, ki je univerzam preprečila, da bi polno delovale. Profesorji imajo plače, ki ne zadostujejo za preživetje, zato jih je veliko emigriralo. 

Medtem ko je uničevala avtonomne univerze, je vlada ustanovila vzporedni sistem t. i. bolivarijanskih univerz, ki služijo namenu sektaštva in indoktrinacije.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (21/2022).