Sveta brata, ki ju je Bog poklical iz rodnega Soluna med slovanske narode, da bi jim oznanila veselo novico evangelija, sta svoje veliko poslanstvo opravila v 9. stoletju. Že takrat sta razumela, da je treba bogoslužje približati ljudem v njihovem maternem jeziku, kar je vesoljna Cerkev v celoti uresničila šele z 2. vatikanskim koncilom. 

Oba papeža, ki sta vodila Cerkev v času njunega delovanja (Hadrijan II. in Janez VIII.), sta jima bila naklonjena. Niso pa jima bili naklonjeni nemški cerkveni dostojanstveniki, ki so njunemu delu na vse mogoče, tudi zelo podle načine nasprotovali, s čimer so pokazali, kako daleč od Kristusovega duha so. 

Čeprav so po Metodovi smrti dosegli prepoved slovanskega bogoslužja in izgnali njegove učence, ki so se umaknili in nadaljevali njuno delo zlasti v Bolgariji in Makedoniji, je seme, ki sta ga zasejala, tiho rodilo bogate sadove, ki se kažejo še danes, ko po vsem slovanskem svetu sveta brata častimo kot naša zavetnika in priprošnjika.

Jezikovni pomen njunega dela

O življenju in pomenu poslanstva, ki sta ga opravila sveta brata, je v več svojih delih obširno pisal duhovnik dr. Franc Grivec. V knjigi  Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod (1963; že leta 1960 je delo izšlo tudi v nemščini) je o pomenu njunega dela na področju jezika med drugim zapisal: »Sv. Ciril in Metodij sta staroslovenski književni jezik že v prvem desetletju dvignila na tako višino, kakršno so drugi jeziki dosegli po stoletnem razvoju. Začetni prevodi drugih narodov so večinoma okorni, drže se bolj črk in besed, manj pa pazijo na smisel. Staroslovenski prevodi pa so ne samo natančno, temveč tudi svobodno izražajo pravilni smisel in iz preproste ljudske govorice bistroumno izbirajo besede za globoke duhovne pojme. Zato jezikoslovci priznavajo književno vrednost staroslovenskega prevoda evangelijev in občudujejo Cirilovo jezikoslovno tankočutnost in njegovo umetnost v prevajanju.«

Dr. Franc Grivec je Slovencem posredoval tudi prevod in priredbo Žitij Konstantina in Metodija, ki so bila napisana morda še za časa Metodovega življenja ali pa najpozneje v 10. stoletju.

V Ljubljani je sv. Cirilu in Metodu posvečena bežigrajska župnijska Cerkev. FOTO: Tatjana Splichal.

Slomškova Bratovščina sv. Cirila in Metoda

Molitvena bratovščina sv. Cirila in Metoda za edinost kristjanov je bila ustanovljena leta 1851 na pobudo škofa Slomška in potrjena od papeža Pija IX. Ustanovitev je Slomšek utemeljil z naslednjimi besedami: »Koga izmed katoličanov ne bi bolelo srce zaradi žalostnega razkola med narodi, posebej med narodi slovanske krvi, katere sta v 9. stoletju sveta brata Ciril in Metod klicala k edinosti vere in vodila k materi sveti Cerkvi. Ko sem premišljeval usodo ločenih bratov in želel, da bi za njihovo združitev nekaj storil, pa jaz in moji nimamo drugega kakor molitev, zato sem sklenil ustanoviti Bratovščino sv. Cirila in Metoda. To željo sem razodel duhovnikom lavantinske škofije na duhovnih vajah. Ta moja beseda je bila z navdušenjem sprejeta in tisoči že dvigajo roke k Očetu usmiljenja ne le v naši, ampak tudi v sosednjih škofijah. Potrebno je samo še eno: da Vi, sveti oče, to bratovščino potrdite in blagoslovite …« 

Bratovščina je delovala vse do 2. svetovne vojne, leta 1991 pa je bila obnovljena kot sodobno gibanje za krščansko edinost.

FOTO: Tatjana Splichal. 

Poleg Slomškove bratovščine moramo omeniti vsaj še eno pomembno ustanovo z imenom svetih bratov. Na pobudo Ivana Vrhovnika je bila leta 1885 ustanovljena Družba sv. Cirila in Metoda, ki si je prizadevala predvsem za slovensko šolstvo v narodno ogroženih krajih. Po drugi svetovni vojni je njeno delovanje zamrlo.

Sveti papež Janez Pavel II. je potrdil pomen svetih bratov za vesoljno Cerkev, ko ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope.

Poimenovanja po svetih bratih

Leta 1961 sta bila sv. Ciril in Metod postavljena za glavna zavetnika Ljubljanske nadškofije, dotedanja sv. Mohor in Fortunat pa za drugotna zavetnika. V Ljubljani je sv. Cirilu in Metodu posvečena bežigrajska župnijska Cerkev, za svoja zavetnika pa ima sveta brata tudi pravoslavna cerkev v Ljubljani. Trg ob ljubljanski stolnici je imenovan po njima Ciril-Metodov trg. Z njunima imenoma se ponašata še grškokatoliška cerkev v Metliki ter župnijska cerkev v Podgradu.