Lani oktobra je v slovenščini izšla Filokalija, največje delo pravoslavne krščanske tradicije, zaklad krščanske duhovnosti, imenuje se tudi pravoslavna Biblija. Gre za zbirko med 4. in 15. stoletjem napisanih besedil tridesetih svetih grških očetov. »Filokalija etimološko pomeni ljubezen do lepega – lepega, ki je hkrati etično dobro, skladno s širokim pomenom pridevnika kalós, ki že v novozavezni grščini pomeni tako »lep« kot »nravno odličen, pošten, dober«. Jezus je na primer ho poimen ho kalos, »dobri in lepi, čudoviti pastir«. Beseda filokalija ima včasih tudi preprostejši pomen: 'cvetober', antologija, izbor najodličnejših besedil,« je v pogovoru ob izidu prvega dela dejal prevajalec in urednik Gorazd Kocijančič. Prvi del knjige je zbirka, pravzaprav prava knjižnica izbranih vzhodnokrščanskih asketskih in mističnih spisov, v drugem delu pa prevladujejo spisi sv. Maksima Izpovedovalca, poleg teh pa še besedila sv. Talasija Libijca, sv. Janeza Damaščana, sv. Teognosta, sv. Filotej...