Grški samostalnik Khristós pomeni Maziljeni, Kristus, po hebrejsko Mesija (māšîaḥ), ki so ga Judje dolgo čakali kot kralja, ki bo rešil njihov narod in jim prinesel večno srečo (1 Sam 2,10; Ps 2,2; Hab 3,13). Samostalnik Khristós izhaja iz glagola khríō, kar pomeni maziliti oziroma posvetiti z maziljenjem. Maziljenje srečamo že v stari zavezi. Opravljalo se ga je z vtiranjem ali izlivanjem olivnega olja na izbranega. Ta gesta je predstavljala izlivanje Svetega Duha in njegovo opolnomočenje. Mazilili so glavo poklicanega, da bi tako ponazorili »Božjo pooblaščanje« za službo preroka, duhovnika in kralja (prim. 3 Mz 8,12; Ps 133,2; 1 Sam 10,1; 16,13; 2 Sam 2,4; 5,3). Vse to so bile predpodobe in napovedi prihoda Kristusa, ki je po Svetem Duhu od Očeta maziljeni in posvečeni večni veliki duhovnik (Lk 4,18; Apd 4,27; Apd 10,38). Po milosti krsta smo tudi vsi mi oblečeni v Kristusa in tako izbrani ter maziljeni za kraljevsko, duhovniško in preroško službo (2 Kor 1,21; 1 Jn 2,20), da bi temu svetu oznanjali lepoto sinovstva.