»Naše sestre v Gazi me presenečajo,« v pogovoru za medije pove predstojnica Misijonark ljubezni v Sveti deželi s sedežem v Jeruzalemu. Vsak dan je potreben le en desetminutni telefonski klic. To je ravno dovolj časa, poroča spletni portal La Croix International, da sestre izmenjajo nekaj novic, druga drugo potolažijo ali prosijo za molitev. »Vedno se zdijo vesele in nasmejane, kljub bombam, kljub pomanjkanju vsega,« pojasnjuje predstojnica.

Od 7. oktobra, ko je Hamas začel vojno proti Izraelu, se je skoraj 500 kristjanov zateklo v župnijske stavbe Katoliške cerkve latinskega obreda v Gazi.

Od 7. oktobra, ko je Hamas začel vojno proti Izraelu, se je skoraj 500 kristjanov zateklo v župnijske stavbe Katoliške cerkve latinskega obreda v Gazi, kjer svoj center vodijo sestre Misijonarke ljubezni, reda, ki ga je ustanovila sv. mati Terezija. Številka predstavlja približno polovico vseh kristjanov na območju Gaze, vsi med njimi so Palestinci. Latinske in grške pravoslavne župnije na severu enklave so dobile enak ultimat kot vsi drugi na tem območju: umakniti se morajo na južni del ozemlja v pričakovanju skorajšnjega napada izraelske vojske.

»Praktično vsi so se odločili, da ostanejo, saj so menili, da je tako varneje, ker so razmere povsod vse bolj kočljive,« je v začetku tedna v pogovoru z italijanskimi časnikarji pojasnil kardinal Pierbattista Pizzaballa, latinski patriarh v Jeruzalemu.

Poškodovana cerkev v Gazi. FOTO: Vatican Media

V župnijah sprejemajo begunce

»Odidemo naj? Kam pa naj gremo?« se sprašuje območna predstojnica Misijonark ljubezni. »V Gazi naše sestre vodijo dom, v katerem skrbijo za 60 invalidnih muslimanskih otrok in nekaj ranjencev. Njihove družine so begunci, razpršeni vsepovsod, nihče ne bi mogel priti po njih. Sestre so ostale in enako je ravnala celotna skupnost,« po navedbah La Croix International pojasnjuje redovnica. »Skupaj živimo, skupaj bomo umrli - ostajamo blizu Jezusa, blizu naših cerkva.«

Preberite tudi: Kaj je doslej znanega o talcih v rokah Hamasa?

Čeprav enklavo nenehno bombardirajo in zdaj nima ne vode, ne elektrike, ne hrane in ne goriva, si tri sestre misijonarke ljubezni goreče prizadevajo, da bi zagotavile vsaj navidezno normalnost v »begunskem taborišču«, v kar se je prelevila tamkajšnja župnija Svete družine. Poleg njih delajo še tri sestre iz reda Učlovečene Besede in Najsvetejšega zakramenta ter tri redovnice Svetega rožnega venca.

[Kristjani v Gazi] živijo iz ure v uro in ne razmišljajo o jutrišnjem dnevu. Svoje življenje so popolnoma predali v Božje roke.

Kot opozarjajo, je vodnjak, ki je župniji zagotavljal neodvisen vir vode, prenehal delovati zaradi pomanjkanja goriva za pogon črpalk. »Vodnjak preplavlja. Ni dovolj toaletnih prostorov za vse, ni dovolj vzmetnic, ni dovolj odej,« našteva predstojnica iz Jeruzalema in posreduje novice, ki jih je prejela od svojih sester v Gazi, ter nadaljuje: »Živijo iz ure v uro in ne razmišljajo o jutrišnjem dnevu. Svoje življenje so popolnoma predali v Božje roke. Vedno mi govorijo: 'Bog nam bo pomagal'.«

Posledice bombnega napada. FOTO: Vatican Media

Vsak dan pri sveti maši

V Argentini rojeni duhovnik Gabriel Romanelli, župnik v Gazi, je od začetka vojne v Betlehemu in se v tem času ni mogel vrniti v svojo župnijo. Papež Frančišek ga je od izbruha vojne poklical vsaj štirikrat in je »zelo zaskrbljen« zaradi dogajanja v Gazi, piše La Croix. Sveti oče upa, tako župnik Romanelli, »da bodo prekinili bombardiranje in odprli humanitarne koridorje za tisoče ljudi, ki jih ta trenutek potrebujejo«.

Število smrtnih žrtev v Gazi je že preraslo 4.000, po ocenah pa je razseljenih okoli milijon oseb.

Število smrtnih žrtev v Gazi je že preraslo 4.000, po ocenah pa je razseljenih okoli milijon oseb. Kljub temu se zdi, da življenje sredi kaosa teče kot običajno: egiptovski duhovnik Yousef Assad vsak dan daruje sveto mašo za svoje ljudi. Minulo nedeljo je celo podelil zakrament svetega krsta malemu Danielu Ala Shaheenu, ki je žarek upanja za prihodnost krščanske skupnosti v Gazi - le enega izmed dveh milijonov ljudi, ki živijo v enklavi, prepuščeni lastni usodi.