Njene stvaritve med drugim objavlja tudi revija Praznična. Pred dvema mesecema ji je heker ugrabil priljubljen Instagram profil, o čemer je tudi spregovorila v intervjuju.

Vaši recepti so zelo izvirni. Kako se jih domislite?

Izhajam iz lastnega okusa, iz sezone, kar je trenutno na voljo, navdih ali kak nasvet za zanimivo kombinacijo pa dobim še od drugih ustvarjalcev. Včasih me kaj tudi navduši, ko grem nekam jest in moram podobno jed na svoj način preizkusiti še sama.

Kaj traja dlje – kuhanje ali aranžiranje in fotografiranje?

Včasih res drugo. Ker je treba veliko načrtovati, pripraviti rekvizite, izbrati okolje, temo, fotografirati ... Potem pa še vse fotografije temeljito pregledati in obdelati.

Kateri del procesa pa vam je najljubši?

Vsak korak mi je precej ljub. Uživam v stiliranju, skozi objektiv mi je včasih pogled še bolj všeč kot v živo, saj podrobnosti bolj pridejo v ospredje. Zelo pa uživam tudi v obdelavi fotografij, to me zelo sprošča.

Značilnost Kristininih fotografij je temno ozadje in rustikalen slog. FOTO: Osebni arhiv

Kaj je pomembnejše – da je recept okusen ali lep na pogled?

Odvisno, kakšen je njegov namen. Če je za revijo, knjigo, se mora vse uskladiti. Takrat se bolj osredotočim na hrano kot na stiliranje. Da je bralcu jed res privlačna in si je zaželi. Če je za oglasne namene, pa je treba posegati tudi po alternativah, da niso vse sestavine sveže ali da so s čim nadomeščene. Tega se manj poslužujem.

Kaj storite, ko se vam kak recept ponesreči?

(smeh) Ja, ravno za zadnjo številko Praznične sem kolač pekla trikrat. Recept je bil odličen! Ampak vizualno ni takoj uspel točno tak, kot sem si predstavljala. Ali so bile hruške preveč potopljene, ali se sploh niso potopile ...

Veliko ustvarjalcev s področja kuhanja in fotografiranja podira tabuje, da smo vedno polni idej. Povemo, da je včasih vsega preveč, je časovna stiska, so otroci bolni ... Pomembno je, da povemo, da smo za lepimi profili resnični ljudje z realnimi življenji. Včasih veselimi, včasih napornimi. Po naravi sem optimistična, ampak povem tudi, če se mi kaj zalomi. Prav se mi zdi ohranjati dobro ravnovesje.

Lahko poveste kaj več incidentu s hekerjem?

Zgodilo se je ravno ob pravem času. Mož je odhajal na službeno potovanje za več mesecev in smo se bolj zavedali, kako smo si kot družina pomembni.

Torej vdrli so vam v uspešen Instagram profil z veliko sledilci?

Bilo je ravno 1. septembra. Prejela sem elektronsko pošto z eno svojih zadnjih objav in prošnjo, naj potrdim, ali je to moja fotografija. Ravno prav dobro je bilo narejeno, da nisem pomislila na zlorabo. Nekako sem računala, da se meni kaj takega ne more zgoditi. Delno sem tudi sama kriva, ker še nisem imela vklopljene dvojne zaščite. Z glavo sem bila še na počitnicah.

Kako ste se ob tem počutili?

Najprej je bil seveda šok. Zoprn občutek, da je nekaj, v kar si vlagal veliko časa, denarja, energije, tudi na račun družine, kar ni ravno lepo ..., izginilo. Ampak sem takoj vedela, kje so prioritete. Rekla sem si, da ne bom zganjala panike. 

Bom skušala rešiti, kakor mi bodo svetovali, ne bom pa vsega življenja podredila temu. V mislih sem že postavljala nov profil, kot da se ni nič zgodilo. In upala, da me bodo sledilci našli. (Sedaj jo najdete na @storyonaplate_kristinasmodila)

»Kdaj moraš reči tudi ne, si vzeti prosto, pa kljub temu ne biti jezen na ves svet.« FOTO: Osebni arhiv

Kaj je zdaj z vašim nekdanjim profilom? Miruje?

Miroval je en mesec. Pod hekerjevim imenom in z njegovo profilno sliko. Hecno je bilo, ko sem šla na sestanek in kazala profil od hekerja, da sem imela sploh kaj pokazati.

Stopila sem v stik z ljudmi, ki so že imeli podobno izkušnjo, in zgodbe so bile zelo različne. Nekateri so hekerjem plačali in dobili profil nazaj, nekateri ne. Dobila sem kontakt podjetja httpool, ki zastopa Instagram, ampak tudi oni pomagajo samo, kolikor lahko.

Potem pa je heker pozval lastnika računa, da se oglasi na neko telefonsko številko. In sem se javila. Bila sem zelo optimistična, ker je bil kooperativen. Rekel je, da želi 300 € v kripto valuti. Ta znesek se mi je zdel sprejemljiv, bila sem kar olajšana. V nekaj urah sva vse uredila. Še v hecu sem mu rekla, da nimam druge, kot da mu zaupam.

Pa mu ne bi smeli?

Napisal mi je, da je prejel plačilo, in od takrat se ni več javil. To me je najbolj razočaralo, ker sem videla žarek upanja. On pa ni izpolnil svojega dela dogovora. Ni imelo smisla: tudi zanj to ni dobra reklama, saj bom sedaj ljudem raje svetovala, naj hekerjem ne plačujejo.

Ima pa isti heker zaseženih ogromno računov, tako da če grem pogledat njegovi začetnici na spletu, se vidi, da jih je ogromno pokradel in jih še bo.

Potem bi bilo treba nanj opozoriti?

Raje opozoriti vse, naj si vklopijo dvojno zaščito, naj si naredijo kopijo svojega profila, naj redno menjavajo geslo ... Sem pa nazadnje zasledila primer, ko je kolegici tudi heker zasegel račun in se je z njim še celo pogajala, da ji je cena previsoka. Ko je plačala, je profil dobila nazaj. Ni torej enotne poti.

Kakšni so vaši načrti za naprej?

Svoj novi profil sem zelo hitro vzljubila, ker sem ga zastavila pod svojim imenom in bolj po svoje. Moj načrt je dobiti več sledilcev, kar je kar projekt, ne pridejo kar tako nazaj. Prej sem jih imela skoraj 47 tisoč, zdaj jih imam 2000. 

Kar se tiče dela, se mi ni nič spremenilo, le občutek je neprijeten, kot da si začel od začetka. Morda bom zdaj bolj modro začela graditi mailing liste, da ne izgubim takoj vseh stikov. 

Naprej pa gledam čisto pozitivno. Še bolj se zavedam, da toliko časa in energije ne morem vložiti v profil. Pomembno je, da dobro delaš, tudi če se to ne vidi vedno na Instagramu. V nasprotnem primeru ti družbeni medij narekuje celotno življenje. Treba je najti ravnovesje med obema svetovoma.

Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Naša družina (47/2021).