Eva, mama hranilka

Evo pogosto povezujemo s podobo zapeljivke, skušnjavke, tiste, po kateri je prišel greh. Vendar je ne smemo omejiti zgolj na to vlogo. Prva Mojzesova knjiga pravi, da je »človek imenoval svojo ženo Eva, ker je postala mati vseh živih« (1 Mz 3,20). Z Evo se je spletla povezava med življenjem in materinstvom, med ženo in materjo. »Mama je tista, ki hrani,« je dejala Françoise Dolto. Eva daje življenje, ga varuje in vzdržuje. In v tem se lahko vsaka ženska, tudi samska, zgleduje po njej. Vsaka ženska ima namreč v sebi materinsko veličino. Ko ženska postane mama (duhovno ali telesno), »odraste«, okuša radosti, skrbi in stiske svojega stanu. Sprošča neko vitalnost, ki jo žene k hranjenju drugega, k skrbi za drugega, k izpolnjevanju lastnih odgovornosti. Mama hranilka prinaša varnost, zaupanje, navzočnost, dobroto.

Hagara, mama, ki je sama

Hagara, Abrahamova sužnja, mu je prva rodila sina. Zbežala je v puščavo, čim dlje od Sare, ki je zaradi ljubosumja z njo grdo ravnala (1 Mz 16). Hagara je arhetip zapuščene matere. V njej se v današnjem času lahko prepoznajo številne mame, ločene, razvezane, ovdovele, prevarane, zavržene. Toda Hagara je kljub svoji ranljivosti sposobna prestati težko situacijo, saj se zaveda, da njeno dostojanstvo ostaja nedotaknjeno. Svet nima dostopa do globin njene duše. Deležna je posebne zaščite Boga: videl je njeno trpljenje, osamljenost, ponižanje in obljubil ji je številno potomstvo. Kot Hagara se danes mnoge žene pogumno borijo za vsakdanje preživetje, vzgajajo otroke in razvijajo skrite sposobnosti.

Estera, kraljevska mama

Esterina knjiga je zgodba o majhni siroti, ki je bila iz ponižne Izraelove hčere povzdignjena v kraljico s poroko s kraljem Perzije. Mar ne sanja vsaka deklica, da bi nekega dne postala kraljica? Kot Estera je kraljica tista, ki odloča in organizira kraljestvo. Samostojna, obdarjena z zdravim samospoštovanjem, svoje življenje živi po lastnem vodilu in se ne pusti zmesti zunanjim vplivom. Ta žena, močna in krhka obenem, polna energije in vedrine, izžareva neomajno lepoto. Estera popolnoma zaupa v Boga, zaradi tega je uspela rešiti svoje ljudstvo (Est 4,17). Uteleša kraljico, ki je zabubljena v vsaki od nas.

Elizabeta, mama, ki občuduje

Stara in nerodovitna Elizabeta je verjetno zelo trpela zaradi krivde, sramu, nesamospoštovanja in nerazumevanja. V takratni družbi je bila nerodovitnost znamenje prekletstva. Toda enako kot pri Sari »Bogu ni nič nemogoče« (Lk 1,37), prav tako ostarela Elizabeta pričakuje tako željenega otroka. Ob Marijinem obisku Elizabeta po navdihu Svetega Duha prerokuje: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa!« In Elizabeto preplavi veselje, ker »se je dete v njenem telesu od radosti zganilo« (Lk 1,42-44). Materinstvo prinaša neverjetno čudenje, žareče veselje. Skupaj z Elizabeto lahko rečem: »To je Gospod storil zame!« in se mu zahvalim.

Ana, modra mama

O prerokinji Ani ne vemo prav veliko, razen to, da je »bila že zelo v letih, vdova po sedmih letih zakona«. Svoj čas je preživljala tako, da je v templju služila Bogu, molila in se postila (Lk 2,36). In tu je torej bila ob času Jezusovega obiska v templju. Lahko si mislimo, da je ta žena marsikaj preživela, številne radosti in preizkušnje. Iz življenjskih izkušenj je pridobila pravo modrost. Zgodi se, da imajo ženske, tudi mlade, takšno zrelost kot prirojeno spoznanje o naravi, življenju, psihologiji, ljubezni. Pri tako modri materi, kot je Ana, najdemo nasvet, pokončnost, toplino, velikodušnost.

Marija, zgled mame

Marija, Jožefova žena, Jezusova mama, je »nova Eva«. Od svojega »da« angelu, po katerem je postala Odrešenikova mati, do svoje navzočnosti ob binkoštih, ko se je na svet razlil Sveti Duh. Marija je zgled (Lk 1). S služenjem po svojem »zgodi se«, z zaupanjem v Gospoda in z diskretnostjo lastnega življenja je Marija postala »mati poguma«, ko je čisto sama obiskala Elizabeto ali ko je zbežala v Egipt. Vzgojiteljica v skritem življenju v Nazaretu in ob vrnitvi iz Jeruzalema, ko jo je skrbelo sinovo izginotje. Pozorna mama na svatbi v Kani, ko jim je zmanjkalo vina. Mama, ki je navzoča v trpljenju vse do smrti na križu. Z njo se trpljenje ne konča, temveč spremeni. Marija se vse življenje sprejema od Boga, kot pravi Magnificat. V Mariji lahko črpam moč, da sprejmem lastno identiteto, se veselim lastne ženskosti in materinskosti.