Zahodni konec Pohorja se na Kremžarjevem vrhu nad Slovenj Gradcem prvič povzpne krepko nad višino tisoč metrov. Pokrajina pod vrhom je značilna za to približno šestdeset kilometrov dolgo hribovje: vsenaokrog je gozd, vmes ležijo samotne kmetije in cvetoči travniki. Kremžarjev vrh in planinska koča pod njim sta med planinci zelo priljubljena, saj ju obiskujejo tako tisti, ki tu začenjajo ali končujejo prečenje Pohorja, kot domačini, za katere je vzpon do »Kremžarice« priljubljena vrsta rekreacije.

Na Kremžarjev vrh pelje iz doline več označenih planinskih poti. Vzpon po Šisernikovi poti iz Dravograda traja od štiri do pet ur, vzpon po Slovenski planinski poti iz Slovenj Gradca in po skoraj vzporedni poti iz bližnjega Šmartna pa je približno pol krajši.

Slovenska planinska pot se po odhodu iz Slovenj Gradca sprva drži ceste, ko pride čez potok pa hitro poišče bližnjico čez travnik. Uvodno ogrevanje po cesti lahko brez slabe vesti izpustimo, saj je za hišami na robu travnika urejeno parkirišče. Od tam gremo še krajši čas po cesti, nato prestopimo na gozdno pot, ki pelje nad njo. Tal pod krošnjami še ni posušilo sonce, zato so še vedno vlažna od včerajšnjega dežja. Čez iglice počasi leze lazar in pušča za seboj slinasto sled. Ko se mu preveč približamo, skrije tipalnice, nato pa se opogumi in jih znova pokaže.

Pot se zložno vzpenja mimo domačij, ki so raztresene po pobočju. Pri športnem igrišču prečkamo novo asfaltno cesto in se nekaj minut pozneje pridružimo gozdni cesti, ki pelje proti kmetiji Podkržnik. Pred njo je v breg prislonjen strm travnik, poln pisanih barv in različno oblikovanih cvetov. Tu so razvejane zlatice in vitke ivanjščice, med travnatimi bilkami, ki se narahlo zibajo v vetru, se kažejo bledovijolični cvetovi njivskega grabljišča in razprostrte zvončnice, pri tleh rasteta zajedavski resasti škrobotec in rumeni ranjak, vmes je vse polno črne detelje. Kdor ob pogledu na ta rajski vrt še nima dovolj sladkobe, pa se lahko posladka z vabljivo rdečimi gozdnimi jagodami, ki se skrivajo med travo.



Mimo odcepa h kmetiji prispemo do bližnje hiše. Nad njo zavijemo poševno navkreber čez gozdnato pobočje. Sončni žarki rišejo po temačnih tleh svetle lise, po mogočnem kostanju se spušča veverica. Njeno vitko telo s košatim repom se skoraj zlije z vejo, le glava z ušesnimi čopki štrli navzgor. Ko mislimo, da se drevje ne bo več razmaknilo vse do vrha, prispemo še do zadnje domačije. Nad njo se pot razcepi in v nekaj minutah povzpne do Koče pod Kremžarjevim vrhom, ki je najbolj zahodna planinska postojanka na Pohorju. Kočo, ki jo vsako leto obišče okrog šest tisoč ljudi, so v zadnjih letih temeljito obnovili. Do konca avgusta bo odprta vse dni v tednu, v septembru vse dni razen ob torkih, pozneje pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Kočo obdaja drevje, vendar je pod njo poseka, zato nam pogled venomer uhaja k Uršlji gori južno od Slovenj Gradca. A kdor gleda samo v daljavo, zlahka spregleda tisto, kar ima pred nosom. Na bukvi, na kateri je kažipot, se je v majhni vdolbinici v lubju vgnezdilo seme, ki ga je prineslo z bližnje smreke. Iz njega je pognala smrečica, ki zdaj raste sredi debla. Dokaz, da je tudi v različnosti možno sožitje.

V gozdu nad kočo je kapela z lesenim zvonikom ob strani. V njej je med Marijo in sv. Rokom kip blaženega Slomška, saj je ta skoraj šest let služboval v bližnji Vuzenici ob severnem vznožju Pohorja. Mimo kapele se v desetih minutah povzpnemo na vrh, kjer najdemo dve kovinski skrinjici: v eni je vpisna knjiga in v drugi žig. Čeprav nas obdaja drevje, se lahko naužijemo tudi razgleda, le na bližnje travnato pobočje se moramo spustiti. Od tam lepo vidimo zahodni del Pohorja, ki se spušča proti Dravski dolini in navidezno dotika obsežnega Košenjaka. Na tleh pa v maju skoraj ne moremo spregledati šmarnic, ki so zaščitni znak Marijinega meseca.

OSNOVNI PODATKI

Izhodišče: vas Gradišče pri Slovenj Gradcu.

Dostop: Na krožišču blizu avtobusne postaje v Slovenj Gradcu zavijemo proti Legnu. Glavna cesta se kmalu obrne v desno, mi pa gremo naravnost, prečkamo potok in na naslednjem križišču zavijemo v levo. Čez nekaj sto metrov prispemo do ovinka, kjer je ob križu urejeno parkirišče.

Višinska razlika: 700 metrov

Dolžina vzpona: 1.45 ure

Kratek opis poti: S parkirišča gremo krajši čas še po cesti, nato zavijemo levo navkreber na gozdno pot. Vzpenjamo se mimo samotnih domačij in travnikov, vmes pa nas vedno znova zagrne gozd. Do kmetije Podkržnik prispemo po gozdni cesti, potem se poševno čez pobočje vzpnemo še do zadnje domačije in od tam do Koče pod Kremžarjevim vrhom. Vrh, na katerem sta vpisna knjiga in žig, je od nje oddaljen deset minut. Pot je lahka, razgibana ter odlično označena z markacijami in kažipoti.

Zemljevid:
Pohorje, 1 : 50.000.

NEDELJSKA MAŠA
V župnijski cerkvi sv. Elizabete v Slovenj Gradcu je maša vsako nedeljo ob 8., 9. in 10. uri ter ob 18.30.