Kratki portreti novih kardinalov – 1. del
Kratki portreti novih kardinalov – 1. del
Papež Frančišek je po nedeljski opoldanski molitvi angelovega češčenja napovedal imenovanje 13 novih kardinalov, ki bodo kardinalski naziv prejeli med slovesnostjo 5. oktobra letos v Vatikanu, na predvečer začetka zasedanja škofovske sinode za področje Amazonije. V kratkih portretih predstavljamo skorajšnje nove člane kardinalskega zbora, med katerimi je deset prihodnjih papeških volilcev.
Kardinalski naziv bodo prejeli:
1. Škof Miguel Angel Ayuso Guixot MCCJ – Predsednik Papeškega sveta za medverski dialog se je rodil leta 1952 v španski Sevilli. Leta 1980 je izrekel večne zaobljube v redu Combonijevih misijonarjev in prejel mašniško posvečenje. Svoje duhovniško življenje je kot misijonar začel v Egiptu in Sudanu, kjer je ostal do leta 2002. Leta 1982 je zaključil študij arabskih in islamskih ved na Papeškem inštitutu za arabske in islamske študije v Rimu, leta 2000 pa je doktoriral iz dogmatične teologije na univerzi v Granadi. Bil je profesor islamskih študij v Kartumu in Kairu ter na Papeškem inštitutu za arabske in islamske študije, kjer je bil leta 2012 imenovan za dekana. Vodil je številna medverska srečanja v Afriki (v Egiptu, Sudanu, Keniji, Etiopiji in Mozambiku). 20. junija 2012 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za tajnika Papeškega sveta za medverski dialog. Marca 2016 je prejel škofovsko posvečenje in postal naslovni škof Luperciane. 25. maja letos je bil imenovan za predsednika Papeškega sveta za medverski dialog. Objavil je že več knjig in člankov v mednarodnih strokovnih revijah. Tekoče govori špansko, arabsko, angleško, francosko in italijansko.
2. Nadškof José Tolentino Medonça – arhivar in knjižničar Svete rimske Cerkve se je rodil leta 1965 v Madeiri na Portugalskem. Leta 1990 je prejel mašniško posvečenje v škofiji Funchal, leto pred tem pa je zaključil študij teologije na Universidade Católica Portuguesa v Lizboni. Leta 1992 je v Rimu diplomiral iz bibliotekarstva na Papeškem svetopisemskem inštitutu v Rimu, leta 2004 pa prejel doktorat iz svetopisemske teologije na Universidade Católica Portuguesa. Zatem je predaval v semenišču v Funchalu, nato pa je bil imenovan za rektorja Papeškega portugalskega kolegija v Rimu ter pozneje za vicerektorja in predavatelja na Universidade Católica Portuguesa ter gostujočega predavatelja na Universitŕ Cattoliche v Pernambucu in Rio de Janeiru ter na Fakulteti za filozofijo in teologijo Belo Horizonte v Braziliji. Leta 2011 je postal svetovalec pri Papeškem svetu za kulturo. 26. junija 2018 ga je papež Frančišek imenoval za arhivarja in knjižničarja Svete rimske Cerkve ter mu kmalu zatem podelil naziv nadškofa z naslovnim sedežem v Suavi. Tolentino Medonça je objavil več knjig in člankov teološke in eksegetske narave, pa tudi nekaj pesniških zbirk.
3. Nadškof Ignatius Suharyo Hardjoatmodjo – nadškof v Džakarti prihaja z otoka Java, kjer je bil rojen leta 1950. Mašniško posvečenje je prejel leta 1976. Leta 1981 je diplomiral iz svetopisemske teologije na Papeški univerzi Urbaniana, nato pa je prevzel položaj predavatelja in rektorja na Papeški teološki fakulteti »Wedabakti« v Yogyakarti. Leta 1997 je bil imenovan za nadškofa v Semarangu, leta 2009 pa je bil kot pomožni škof premeščen v Džakarto, kjer je leta 2010 postal nadškof. Sredi 20-milijonskega prebivalstva Indonezije nadškofija v prestolnici šteje okoli 510.000 katoličanov, v državi pa sicer živi največja islamska skupnost na svetu. Hardjoatmodjo je od leta 2006 tudi vojaški ordinarij v Indoneziji. Je prvi član škofijske duhovščine, ki je prejel naziv nadškofa v Džakarti. Trenutno je član Kongregacije za evangelizacijo narodov in predsednik Indonezijske škofovske konference.
4. Nadškof Juan de la Caridad García Rodríguez – nadškof v San Cristóbalu v Havani se je rodil leta 1948 v Camagüeyu. Po zaključenem študiju filozofije in teologije v bogoslovnem semenišču San Basilio de El Cobre in semenišču San Carlos y San Ambrosio v Havani je leta 1972 prejel mašniško posvečenje. Kot župnik je deloval v župnijah Morón in Ciego de Avila, nato Jatibonico in Morón, pozneje pa kot vikar na tedanjem Vikariatu Ciego-Morón. Leta 1989 je bil imenovan za župnika v Floridi, kjer je ustanovil Šolo za misijonarje v škofiji Camagüey in postal njen ravnatelj. Leta 1997 je bil imenovan za pomožnega škofa v Camagüeyu z naslovnim sedežem škofije Gummi v Proconsolareju, leta 2002 je prevzel vodenje nadškofije. 26. aprila 2016 ga je papež Frančišek imenoval za nadškofa in metropolita nadškofije San Cristóbal de La Habana, kjer je nasledil kardinala Jaimeja Ortego, ki je krajevno Cerkev vodil kar 35 let in je bil pomembna osebnost v procesu političnih reform na Kubi ter posrednik med vlado in opozicijo. Novi nadškof si prizadeva nadaljevati usmeritev svojega predhodnika in znotraj komunističnega sistema izboriti več svobode za Cerkev.
Vir: Vatican News / Kathpress
Foto: splet / Vatican Media / Wikipedia