V majhnem žepu ob meji s Hrvaško na skrajnem severovzhodu Bele krajine leži vas Krašnji vrh. Hiše počivajo na sončnem pobočju, pod njimi so na terasah vinogradi in z rjavo zemljo pogrnjene njive, vmes vijuga ozka asfaltna cesta. Na zgornjem koncu vasi stoji cerkev Svete Trojice, nad njo pa je zaobljen in poraščen vrh z vitkim razglednim stolpom. Krašnji vrh je priljubljena izletniška točka. Ob sobotah in nedeljah lahko na krajši planinski poti, ki pripelje iz sosednje vasi Radovica, ali na daljši iz Metlike srečamo skupine izletnikov. Ob delavnikih pa je več priložnosti za srečanja z gostoljubnimi domačini, zaradi katerih nam bo izlet ostal še posebej v lepem spominu.

Zavite poti, prosojne krošnje in steljniki
Pot iz Metlike se nam prikupi, še preden naredimo prvi korak, saj se začne na prostornem parkirišču pod Kulturnim domom. Planinske oznake nas popeljejo okrog športnega igrišča navkreber do osnovne šole, kjer zavijemo v levo na asfaltno cesto. Tej sledimo do prvega ovinka, potem jo mahnemo po kolovozu med sadovnjakom in vinogradom. Svet se kmalu odpre. Na leskovih vejah, ki se šibijo pod klobasastimi mačicami, brenčijo čebele. Mimo prinese prvega letošnjega metulja. Med skrivenčenim sadnim drevjem se oglaša detel.

Pred ogrado z jeleni in visoko prežo prestopimo na stezo, ki pelje v gozd. Hodimo ob žičnati ograji. V krošnjah ščebeta, pivka in žgoli, čevlji pa nam glasno cmokljajo po blatnih in razmočenih tleh. Za trenutek se dotaknemo čistine, nato krenemo še globlje v gozd. Pot je položna. Sprva se tako nemirno navija in cepi, da bi – če ne bi bilo toliko markacij – najbrž postali nemirni tudi mi, pozneje pa se zravna. Tako lagodno in brez prevelikega truda prispemo na obrobje Slamne vasi.

Pri majhni leseni uti zavijemo s kolovoza, ki se spušča proti hišam. Nekaj minut se še spogledujemo z vinogradi, polji in griči, potem nas na vrhu nagnjenega travnika dokončno pogoltne gozd. Deblo sledi deblu, krošnja krošnji. Nenadoma se spustimo na enega izmed značilnih belokranjskih steljnikov, kjer se med belimi brezami razrašča zdaj rjava orlova praprot. Kraj je nepopisno lep. Tega se najmočneje zavemo takrat, ko nas zagrne gosto mlado smrečje in nam oči negotovo zatipajo v polmraku. Kot da bi se dan hipoma potopil v noč.



Sončna pobočja, vinogradi in razgled do obzorja
Po poldrugi uri hoje se pokrajina nenadoma spremeni. Kakor odpremo vrata in stopimo v drug prostor, tako se okrog nas razprostrejo sončna pobočja, vinogradi, hiše in sadovnjaki. Oklenemo se ceste, ki pelje navkreber v Bojanjo vas. Čeprav se je dan že nagnil v popoldne in je pred nami še zajeten kos poti, se ne moremo upreti povabilu na kozarček in kratek klepet. Potem odhitimo mimo cerkve sv. Marjete do zadnjih hiš ter naprej po kolovozu mimo obnovljenega vodnjaka in nove informacijske table. Ustavimo se šele na razglednem slemenu, od koder lepo vidimo zasneženi Trdinov vrh.

S travnate planjave zavijemo v manjši dol, iz katerega se po kolovozu znova povzpnemo v goščavje. Na razcepu, v katerega je zagozden skalnat klin, se obrnemo v desno. Nadaljujemo do križišča gozdnih poti in navzdol do izvira Orehovec, kjer priteka voda na površje pod kapelico z Marijinim kipom. Proti pričakovanju smo že skoraj na cilju. Pred nami je le še kratek vzpon do cerkve Svete Trojice, napol dograjene brunarice (ta je ob sobotah odprta od 13. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure) in razglednega stolpa.

Ozke stopnice – triinsedemdeset jih je –, ki se spiralasto navijajo po navidezno krhkem stolpu, nas kmalu pripeljejo pod vrh. Skozi ozko odprtino se poskušamo preriniti na majhno razgledno ploščad, a se z velikim nahrbtnikom vedno znova zagozdimo v njej. Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo. Po nekaj neuspešnih poskusih se ujezimo in odložimo nahrbtnik. Zdaj zlahka splezamo na ploščad in pod nami se hipoma razgrne slikovita pokrajina med Trdinovim vrhom in Klekom.


Nedeljska maša
V župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Metliki je maša vsako nedeljo ob 7. uri, ob 8.30 in ob 10. uri.


OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Metlika.

Višinska razlika: Približno 370 metrov.

Dolžina poti (Metlika – Bojanja vas – Krašnji vrh in nazaj): 5 ur.

Opis poti in težavnost: Pot je lahka, vendar razmeroma dolga, zato je zanjo potrebna primerna telesna pripravljenost. Ker se gibljemo ob meji, moramo paziti, da ne zatavamo na hrvaško stran. V prvem delu hodimo večinoma po gozdu. Goste oznake nas zanesljivo peljejo skozi labirint križišč in razcepov. Pod Bojanjo vasjo pridemo znova na plano. Po cesti se vzpnemo do cerkve in nadaljujemo do Krašnjega vrha, kjer nas čaka najstrmejši del poti – vzpon na 17 metrov visok razgledni stolp.

Zemljevid: Bela krajina, 1 : 50.000.