S kolesom po Krasu in pod njim



Muhasto vreme, ki v avgustu ne skopari z dežjem, napoveduje skorajšnji prihod jeseni. Večeri se bodo kmalu skrajšali, po nižinah bodo vstale vlažne megle, čas dopustov in počitnic bo le še spomin, ujet v fotografije iz daljnih krajev. Izkoristimo torej iztekajoče se poletje, naužijmo se sonca in privoščimo si še kakšen daljši planinski ali kolesarski izlet, preden nas mraz prežene z visokih gora in s koles.

Kras, ki ga pišemo z veliko začetnico, je na zemljevidu Slovenije razmeroma majhen, toda če se po njem popeljemo s kolesom, lahko postane večji od Evrope – ki jo prepotujemo z letalom. Spoznanje, da je velikost relativna, je v današnjem globalnem in z velikopoteznostjo zaznamovanem svetu naravnost osvobajajoče. Podobno kot ugotovitev, da je cvet marjetice na fotografiji enako velik kot velemesto.

Potepanje po Krasu začnimo v Vipavi, ki se s hrbtom naslanja na strma pobočja Nanosa. Z velikega parkirišča ob škofijski gimnaziji, kjer lahko pustimo avto in v miru presedlamo na kolo, krenemo po glavni cesti proti Razdrtemu. Za podvozom zavijemo v desno proti vasi Lože, ki se tesno privija k bližnjim gričem. Nad hišami se dviga grad, ki daje vasi poseben pečat. Njegova zunanja podoba je iz Valvazorjevih časov, čeprav je menda še precej starejši. S terase ob njem se odpira lep razgled na dolino z vinogradi in polji, na Vipavo in Nanos.

Iz vasi Lože pridemo v Manče, kjer zavijemo na cesto proti Štanjelu. Ta kmalu zavijuga in se vzpne na preval, okrog katerega se širijo zaobljeni, z vinogradi porasli griči. Sledi spust v ozko in mestoma senčnato dolino Raše ter vzpon do s soncem obsijanega Kobdilja. V tej neveliki vasi na severnem robu Krasa sta se rodila kar dva znana Slovenca, ki ju s slikama predstavljamo v križanki: leta 1850 poznejši duhovnik in škof na Krku, ki je odločno nasprotoval liberalizmu, pesimizmu, nihilizmu in ateizmu, leta 1865 pa arhitekt in urbanist, ki je v Ljubljani zgradil Mladiko in Jakopičev paviljon, na Dunaju Uranio in v Trstu Narodni dom. Nekaj njegovih stvaritev je vidnih tudi v sosednjem Štanjelu, do koder se lahko sprehodimo po njegovi spominski poti.

Štanjel, ki je dobil ime po sv. Danijelu, je eno izmed najbolj znanih in najlepših naselij na Krasu. Njegovo starodavno jedro s kraškimi hišami, ozkimi uličicami in majhnimi trgi je zgneteno na prisojnih terasah 364 metrov visokega Turna, s katerega je lep razgled na Nanos, Sinji vrh in Čaven. Grič je bil poseljen že v železni dobi, v antiki so se ga polastili Rimljani, v srednjem veku pa se je tod razvilo trgovsko naselje, ki so ga zaradi strahu pred turškimi vpadi ob koncu 15. stoletja obdali z obzidjem. V prvi svetovni vojni je avstrijska vojska v tamkajšnjem gradu uredila bolnišnico, pod naseljem pa pokopališče, kjer počiva kar 5.564 vojakov različnih narodnosti. Sprehod po Štanjelu, med katerim si lahko ogledamo grad, cerkev sv. Danijela, vhodni stolp, Stolp na Vratih, Ferrarijev vrt in še marsikaj, je brez dvoma eno izmed najlepših doživetij na naši poti.



Iz Štanjela nadaljujemo po precej prometni cesti proti Sežani, vendar z nje že po dobrih dveh kilometrih vožnje zavijemo proti Ponikvam. Iz rojstne vasi književnika Cirila Zlobca se spustimo v Dobravlje, kjer poiščemo odcep proti vasi Križ. Ozka cesta nas najprej popelje mimo vinogradov in travnikov, pozneje pa krene navzgor med drevje. S toplega asfalta vzletajo metulji, za njimi se po nekaj trenutkih negotove otrplosti v travo poženejo še martinčki. Za robom se svet nenadoma odpre in pred nami vstane vas Šepulje z veliko pršutarno. V sosednjem Križu znova zapeljemo na glavno cesto med Sežano in Novo Gorico, po kateri nadaljujemo do Tomaja, kjer je leta 1926 umrl pesnik Srečko Kosovel.

Po ogledu Kosovelove domačije ali počitku ob cerkvi sv. Petra in Pavla na vrhu razglednega Tabora krenemo do sosednjih Dutovelj, kjer zavijemo proti Komnu. Vožnja po široki cesti, ki nas kmalu pripelje v Krajno vas, je večinoma prav prijetna in lagodna, le ob koncu moramo dvakrat močneje pritisniti na pedala. Iz Komna nadaljujemo proti Štanjelu, vendar pazimo, da na prvem ovinku pod naseljem ne zgrešimo odcepa proti Braniku. Ta nas čez nekaj kilometrov pripelje do prelaza, s katerega se mimo gradu Rihemberk spustimo v dolino.

Mogočni grad Rihemberk, ki je dokončno podobo dobil v 17. in 18. stoletju, med drugo svetovno vojno pa je bil miniran in požgan, si lahko ob lepem vremenu ogledamo ob sobotah, nedeljah in praznikih med 14. in 19. uro. Sprehod pod debelim obzidjem in visokimi stavbami, ki jih počasi obnavljajo, nam za trenutek odškrne vrata v burno preteklost, ko so tod prebivali pogumni vojščaki in grajske gospe. Včasih se nam zdi, da bomo zdaj zdaj srečali katerega izmed njih. Ta občutek je najmočnejši v okroglem obrambnem stolpu, na katerega vodijo ozke, polžasto zavite stopnice. Med odmevom korakov lahko skorajda slišimo žvenketanje orožja in rezke krike, ki napovedujejo spopad.

Iz Branika nadaljujemo proti Štanjelu, vendar že pred mostom čez Branico zavijemo na prijetno stransko cesto, ki še naprej spremlja vijugavi tok rečice. Dolina Branice se kmalu stisne med strma gozdnata pobočja, čez kakšen kilometer ali dva pa se znova odpre in razširi v plodno ravnico. Zdaj je krog skorajda sklenjen, saj za središčem vasi Kodreti znova prispemo do glavne ceste med Vipavo in Štanjelom, po kateri se vrnemo do izhodišča.


Nedeljska maša
V župnijski cerkvi sv. Štefana v Vipavi je maša vsako nedeljo ob 7. in 10. uri.

V cerkvi sv. Danijela v Štanjelu in v cerkvi sv. Mihaela nadangela v bližnji Kobjeglavi pa je nedeljska maša izmenično enkrat ob 9. uri in drugič ob 10.30 (treba je preveriti sproti).

Opis poti: Vipava – Lože – Manče – Goški preval – Čehovini – Kobdilj – Štanjel – Ponikve – Dobravlje – Šepulje – Tomaj – Dutovlje – Krajna vas – Komen – Branik – Spodnja Branica – Kodreti – Goški preval – Manče – Lože – Vipava. Vse ceste so asfaltne, na njih pa razen na nekaj krajših odsekih ni veliko prometa.

Višinska razlika (med najnižjo in najvišjo točko): približno 250 metrov

Dolžina poti: 75 kilometrov

Težavnost: Pot je dokaj razgibana, vendar vzponi niso posebej strmi. Zaradi precejšnje dolžine je potrebna primerna kolesarska kondicija.

Zemljevid: Primorje in Kras, 1 : 50.000.