Izumitelj ladijskega vijaka Josef Ressel je leta 1817 nastopil službo gozdarja v Pleterjah na Dolenjskem, od koder je odhajal na dolga popotovanja po okoliških gozdovih. Pot ga je pogosto peljala tudi v Krakovski gozd, ki se razprostira severno od Kostanjevice na Dolenjskem. Krakovski gozd je največji nižinski poplavni gozd pri nas, posebej zanimiv in zavarovan pa je njegov osrednji del s stoletnimi, skoraj do neba segajočimi hrasti. V njegovem južnem delu so pred leti uredili osem kilometrov dolgo Resslovo pot, ki nam odkriva bogastvo in raznolikost tamkajšnjega rastlinskega in živalskega sveta. Žal so oznake ob njej marsikje zbledele ali celo izginile, zato je orientacija otežena, hoja pa manj sproščena, kot bi lahko bila.

Ker je Krakovski gozd zaradi poplavljenosti pogosto težko prehoden, je treba po obilnejšem deževju počakati vsaj teden dni, preden se odpravimo na Resslovo pot. Gozdarji pravijo, da je hoja po njej najlepša zgodaj spomladi, ko so krošnje gole, tla pa prekrita s cvetočo podrastjo. A tudi v pozni jeseni, ko se narava pripravlja na zimsko spanje, je v njem veliko zanimivih prizorov.

Izhodišče za krožno Resslovo pot je gostilna Žolnir na severnem obrobju Kostanjevice. Tam zapustimo cesto proti Brežicam, gremo do prvega odcepa in za ograjo na desni zavijemo na raven makadam. Drevesa se kmalu razmaknejo, svet se polagoma odpre. Iz porjavelega goščavja zleti fazan, se nedaleč stran znova spusti na tla in ponikne med presušenimi bilkami. Mimo pokritih rastlinjakov prispemo do gozda, kjer se ločimo od evropske pešpoti E7. Med drevjem zavijemo v levo. Za odcepom mamljivo široke gozdne poti, ki pa po svetopisemsko pelje v pogubo, prestopimo na ozko stezo, ki nas pripelje do jarka z vodo in ob njem do močvirja Trstenik.

Še naprej se držimo jarka. V visokih krošnjah se oglašajo ptice, na tleh ležita orjaški drevesi, poraščeni z mahom in gobami, ki se v šopih vzpenjajo po njima. Ko prispemo do brvi, zavijemo čez vodo do sosednjega jarka, ki pelje proti severu. Na tleh opazimo kotanjo, od katere pelje široka blatna sled, ki se polagoma izgubi med podrastjo. Ker je ob poti še več takih kotanj, divjim prašičem očitno ne manjka prijetnih kotičkov, kjer se lahko povaljajo po blatu. Naposled prispemo do ravne gozdne ceste, zavijemo v levo in nadaljujemo do njenega konca. Tam se ob robu gozdne jase začenja pragozd.
Krakovski pragozd je edini ohranjeni nižinski pragozdni ostanek v Sloveniji. V njem rastejo mogočni, nekaj sto let stari in do dva metra debeli dobi, ki kot negibni velikani kipijo proti nebu. Približno 40 hektarjev velik pragozd je že od leta 1952 zavarovan kot naravni rezervat, zato je vstop vanj prepovedan. Tudi tod se seveda nekateri ne zmenijo za prepovedi. Na njihovo početje s konca leta 2001 še vedno spominjajo podrta orjaška debla in napis in memoriam človeškemu pohlepu.

Krakovski gozd je uvrščen na seznam mednarodno pomembnih območij za ptice. Ptičeslovci so v njem popisali 112 vrst ptic, med katerimi je tudi precej ogroženih. Med zanimivejšimi so vijeglavka, pivka, zelena žolna, srednji detel, beloglavi muhar in kratkoprsti plezalček, tod pa gnezdita tudi mali klinkač in redka črna štorklja. Živahno ptičje petje nas spremlja tudi v zadnjem delu poti, ki pelje ob robu pragozda. Če hodimo po preseki naravnost proti zahodu, prispemo do gozdne ceste, ki nas – če zavijemo v levo – kmalu pripelje na plano. Do izhodišča se potem vrnemo po asfaltni cesti, ki vijuga med njivami in gozdom. Hojo nam krajša razgled na Gorjance, za slovo od gozdnih prostranstev pa se lahko v vasi Malence pomudimo še pri orjaškem Cvelbarjevem hrastu, ki je s prsnim obsegom sedem metrov tretji najdebelejši dob v Sloveniji.


OSNOVNI PODATKI

Izhodišče: Kostanjevica na Krki

Dolžina poti: 8 kilometrov

Čas hoje: 2 do 3 ure

Kratek opis poti: Za gostilno Žolnir na severnem koncu Kostanjevice zavijemo v desno na makadam, ki nas pripelje do gozda. Za večjim odcepom prestopimo v desno na slabše vidno stezo, gremo do jarka z vodo in ob njem naprej mimo močvirja Trstenik. Pri brvi zavijemo k sosednjemu jarku, ki nas pripelje do gozdne ceste, ta pa do pragozdnega rezervata. Ob njem nadaljujemo naravnost proti zahodu, dokler ne prispemo do naslednje gozdne ceste. Tam se obrnemo v levo, gremo do ceste proti Kostanjevici in se mimo Cvelbarjevega hrasta vrnemo do izhodišča. Pot je označena, vendar so oznake na nekaterih delih obledele ali pa jih več ni. Zaradi ravninskega sveta in pomanjkljivih oznak moramo med hojo paziti, da se ne izgubimo.

Zemljevid: Posavje, 1 : 50.000

Več informacij o Resslovi poti ter turistični ponudbi v Kostanjevici in njeni okolici lahko dobimo v Galeriji Božidar Jakac, telefon 07/498-70-08.