Sredi letošnjega aprila je krakovski nadškof Marek Jędraszewski podpisal odlok o uradnem začetku beatifikacijskega postopka za mlado misijonarko, ki je bila v 26. letu starosti umorjena v nasilnem ropu med misijonarskim bivanjem v Boliviji, poroča spletni portal kath.net. Po zaključku prve faze bo Helena Kmieć razglašena za Božjo služabnico.

Postopek pa ne bo temeljil na mučeništvu, kot bi morda domnevali, temveč na junaških krepostih mlade misijonarke, za kar je še vedno potreben dokaz o čudežu, ki se je zgodil na njeno priprošnjo. Do 30. junija bodo pristojni zasliševali priče in zbirali pričevanja, da bi preverili svetost njenega življenja.

Helena je odraščala v verni katoliški družini in je bila od mladih nog dejavna v domači župniji v mestu Libiąż. FOTO: helenakmiec.pl

Želja po misijonarskem življenju

Helena Agnieszka Kmieć se je rodila 9. februarja 1991 v poljskem Krakovu. Odraščala je v verni katoliški družini in je bila od mladih nog dejavna v domači župniji v mestu Libiąż. Med drugim je prepevala v otroškem zboru, sodelovala v mladinski skupini, pozneje pri območni Karitas, pri organizaciji svetovnega dne mladih v Krakovu leta 2016 in v študentskih cerkvenih skupinah.

Helena je bila zelo nadarjena, ne le na glasbenem področju, in izjemno zrela. Leto šolanja je preskočila in prejela štipendijo za opravljanje zaključnega letnika v Združenem kraljestvu. Ko so jo na predstavitvenem razgovoru za štipendijo vprašali, kaj bi storila, če bi dobila priložnost za to izobraževanje, ne bi pa mogla dejavno živeti svoje vere, je odgovorila, da bi se v tem primeru odpovedala potovanju. Med študijem kemijske tehnologije se je skoraj vsak dan udeleževala svete maše. Poleg študija se je šolala tudi za stevardeso in obiskovala glasbeno šolo.

Ob birmi si je za svojo nebeško zavetnico izbrala bl. Sancjo Szymkowiak, oblatinjo z začetka 20. stoletja, ki so jo ljudje iz njene okolice opisovali kot »angela dobrote«.

Največji dar je, da poznam Boga, in tega ne morem ohraniti zgolj zase, moram ga posredovati naprej!

Še kot študentka je Helena stopila v stik z redovnicami Kongregacije sester božanskega Odrešenika (salvatorijankami), ker je želela postati misijonarka. V prošnji za sprejem je zapisala: »Prejela sem Božjo milost […] in ta dar moram posredovati naprej! Vse spretnosti, ki jih imam, vse sposobnosti, ki sem jih pridobila, vsi darovi, ki sem jih razvila – vse to ni mišljeno, da bi služilo meni, temveč so mi bili dani zato, da jih izkoristim za pomoč bližnjemu. Največji dar pa je, da poznam Boga, in tega ne morem ohraniti zgolj zase, moram ga posredovati naprej! Če lahko komu pomagam, če lahko koga nasmejim, nekoga osrečim, ga nečesa naučim, potem želim to storiti!

Misijonsko delo jo je vodilo na Madžarsko, v Zambijo, Romunijo in nazadnje, januarja 2017, v Cochabambo v Boliviji, kjer je pomagala v sirotišnici. Odločitev za služenje v Boliviji je sprejela, potem ko se je udeležila ignacijanskih duhovnih vaj.

Misijonsko delo jo je vodilo na Madžarsko, v Zambijo, Romunijo in nazadnje, januarja 2017, v Cochabambo v Boliviji. FOTO: helenakmiec.pl

Navdih mnogim

V prvih dneh njenega bivanja v Boliviji so bili otroci še na počitnicah, zato je bilo njeno delo priprava objekta, ki naj bi v kratkem sprejel večje število otrok. V noči na 24. januar, okoli 1.25 po krajevnem času, pa je Heleno s štirimi vbodi z nožem umoril Romualdo Mamio Dos Santos. Morilec je po lastnih navedbah deloval pod vplivom mamil. Obsojen je bil na 30-letno zaporno kazen.

Pogrebne slovesnosti za Heleno so imele državni značaj. Pokopali so jo na župnijskem pokopališču v Libiążu, njenem domačem kraju. Predsednik Andrzej Duda ji je posthumno podelil zlati križ za zasluge za njeno človekoljubno in družbeno delovanje ter prizadevanje za pomoč ljudem v stiski. Že kmalu po njeni smrti se je razširil sloves, da je živela sveto življenje, posvečeno Cerkvi in Bogu.

Mnogi ljudje, ki slišijo o Heleninem življenju, začutijo navdih za prostovoljno delo.

Mnogi ljudje, ki slišijo o Heleninem življenju, začutijo navdih za prostovoljno delo. Eno od pričevanj takole pravi: »Njena kri, najdena v Svetem pismu, ki ga je vsak dan brala, me spodbuja k razmišljanju, na kakšen način si prizadevam, da bi Božjo besedo vnašala v svoje življenje. Helena je tvegala in na koncu dala svoje življenje, da bi sprejela ljubezen in podarila svoj čudoviti nasmeh otrokom, ki ljubezni niso nikoli doživeli.«

Po besedah njene mačehe (njena rodna mati je umrla nekaj tednov po njenem rojstvu, oče pa se je znova poročil) je bila Helena oseba, ki je na življenje vedno gledala s svetle plati. Bila je dejavna, nežna in pogumna mlada ženska. Ko je odhajala iz hiše, je pogosto pustila listič z napisom »Bog s Teboj!«. Helena Kmieć je bila vedno zelo dejavna. Njena družina in znanci pravijo, da je bila tiha, toda zelo predana oseba, ki je vedno z veseljem pomagala, kjer je bilo treba.

Priprave na beatifikacijski postopek so se začele decembra 2022, za postulatorja pa je bil imenovan p. dr. Paweł Wróbel. Pripravljeni so bili potrebni dokumenti in Vatikan je izdal svojo »nihil obstat« (izjavo, ki potrjuje, da ni ovir za odprtje postopka). Ta se bo uradno začel 10. maja, ko bo zaprisegel tribunal, ki bo zaslišalo priče in zbralo dokaze za preučitev svetosti Heleninega življenja. Verniki v vseh župnijah krakovske nadškofije so pozvani, da predložijo pozitivna, pa tudi morebitna negativna pričevanja o Heleni.