V pripravi na papežev obisk na Slovaškem so pri Radiu Vatikan pripravili predstavitev nekaterih prizorišč, ki jih bo obiskal sveti oče.

Apostolska nunciatura v Bratislavi

Papež bo bival na apostolski nunciaturi v Bratislavi, ki jo je ustanovil papež Janez Pavel II. 1. januarja 1993. Prvi nuncij, ki je po razglasitvi slovaške neodvisnosti stalno živel v državi, je bil nadškof Luigi Dossena. Ker na začetku ni bilo na razpolago primerne stavbe, so nunciaturo nekaj časa gostile sestre uršulinke v Bratislavi. Med tokratnim apostolskim potovanjem bo sedež apostolske nunciature tudi prizorišče treh srečanj: v nedeljo popoldan sta tam predvideni ekumensko srečanje in zasebno srečanje s člani Družbe Jezusove, v ponedeljek pa bo sveti oče v prostorih nunciature sprejel predsednika parlamenta.

Predsedniška ali Grasalkovičeva palača

Grasalkovičeva palača je od leta 1996 predsedniška palača Slovaške. Znamenito stavbo prestolnice je leta 1760 zgradil arhitekt András Mayerhoffer za grofa Antala Grasalkoviča, madžarskega plemiča, predsednika madžarske kraljeve zbornice, ki je pozneje postal knez in svetovalec vladarice Marije Terezije. Palača s svojim pozno baročnim slogom in rokokojem ter osrednjo lokacijo, obrnjeno proti trgu Hodžovo námestie, pripoveduje o pestri zgodovini današnje Slovaške republike.

Grasalkovičeva palača FOTO: Wikipedia

Njene razkošne dvorane in kapela, okrašena s freskami avstrijskega umetnika Josepha von Pichlerja, so bile priča različnim preobrazbam stavbe: od središča glasbenega življenja v Bratislavi, kjer je Joseph Haydn predpremierno predstavil nekatera svoja dela, do nemškega generalštaba med drugo svetovno vojno ter glavnega doma pionirjev in mladincev Klementa Gottwalda v času komunizma. Palačo so obnovili šele po razpadu Sovjetske zveze leta 1989, njene vrtove pa so spremenili v javni park, ki ga obišče veliko ljudi. Kraj srečanja v prestolnici je tudi sodoben vodnjak z imenom »Zemlja – planet miru« arhitekta Tiborja Bartfaya, ki pred vhodom v stavbo predstavlja globus, okrašen z golobi kot simboli miru.

V bližini predsedniške je tudi nekdanja nadškofijska poletna palača, kjer je danes sedež slovaške vlade.

Stolnica sv. Martina

Stolna cerkev sv. Martina, sedež bratislavske nadškofije, stoji na robu zgodovinskega središča, kjer je bilo nekdaj utrjeno mestno obzidje. Njena gradnja v gotskem slogu se je začela v štirinajstem stoletju na že obstoječi romanski cerkvi. Posvečena je bila 10. marca 1452, čeprav so se njena zaključna dela nadaljevala v naslednjih stoletjih, tako da je bila sčasoma priča velikih sprememb. V letih med 1563 in 1830 je bilo v stolnici okronanih enajst ogrskih vladarjev, med njimi tudi – prvi kralj, ki je prejel krono – Maksimilijan II. in Marija Terezija (25. junij 1741).

Stolna cerkev sv. Martina v Bratislavi FOTO: bratislava-slovakia.eu

Na vrhu 85 metrov visokega zvonika, ki je bil večkrat poškodovan in obnovljen, je kopija krone svetega Štefana iz zlata. Notranjost ima tri ladje, apsida je poligonalna. Današnja podoba stolnice je sad različnih prenov in sprememb ter posega arhitekta Jozefa Lipperta, ki je sredi devetnajstega stoletja odstranil vso renesančno in baročno arhitekturo. Gotska krstilnica je najstarejši element in sega v leto 1409. Poudariti je treba skoraj neopazno, verjetno namerno, asimetrijo med glavno ladjo in prezbiterijem, ki simbolizira Kristusovo telo na križu in njegovo nagnjeno glavo.

V stolnici so pokopane nekatere znane osebe, cerkveni dostojanstveniki in člani najmočnejših družin v mestu.

Med kapelami izstopata dve, ki sta bili zgrajeni v 15. stoletju v gotskem slogu in sta posvečeni bavarski kraljici Sofiji, ženi Vaclava IV. Češkega, in sv. Ani. Znana je tudi kapela v baročnem slogu iz osemnajstega stoletja, posvečena sv. Janezu Usmiljenemu. Ustvaril jo je avstrijski kipar Georg Rafael Donner (1693-1741), tudi avtor skupine kipov iz svinca, ki predstavljajo sv. Martina na konju, kako z mečem reže svoj plašč, da bi ga polovico podaril beraču. V cerkvi so pokopane nekatere znane osebe, cerkveni dostojanstveniki in člani najmočnejših družin v mestu. 13. novembra 1835 je Beethoven v tem prostoru dirigiral svojo Missa solemnis op. 123.

31. marca 1995 je stolnica sv. Martina postala konkatedrala nadškofije Bratislava-Trnava, ki je nastala po preureditvi slovaških katoliških cerkvenih okrožij. Od 14. februarja 2008 je stolna cerkev Nadškofije Bratislava, ki je bila ustanovljena po ločitvi nadškofije Bratislava-Trnava. Letos so začeli prenovo stavbe, ki stoji v bližini stolne cerkve in bo namenjena bogoslužnim, pastoralnim, dobrodelnim, kulturnim in socialnim dejavnostim. Delovati bo začela 11. novembra letos, na god sv. Martina.

Center Betlehem

V ponedeljek popoldan bo papež v Bratislavi obiskal Center Betlehem, ki ga že več kot dvajset let vodijo misijonarke ljubezni. Center stoji v mestni četrti Petržalka sredi visokih blokov z neprofitnimi stanovanji, mednarodna skupnost sester Matere Terezije pa v njem skrbi za brezdomce, uboge, osebe, ki potrebujejo pomoč, ter predvsem za bolnike. V manjši dvonadstropni stavbi, kjer je nekoč deloval vrtec, so na razpolago postelje, topli obroki in sanitarije. 

Sestre Matere Terezije v centru skrbijo za brezdomce, uboge, osebe, ki potrebujejo pomoč, in bolnike.

V pritličju sta prostor za zagotavljanje nujnih potreb in prostor za kratkotrajne nočitve; v zgornjem nadstropju je soba, namenjena dolgotrajnemu zdravljenju ali hudo bolnim, poleg nje pa je kapela, posvečena Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Zahvaljujoč velikodušnosti ljudi sestre lahko nudijo pomoč, zagotovijo oblačila in osnovne dobrine za brezdomce in vse, ki potrkajo na njihova vrata. V bližini centra je župnijska cerkev Svete družine, ki je bila posvečena leta 2005 – po obisku sv. Janeza Pavla II., ki je leta 2003 za blažena razglasil dva mučenca komunizma: s. Zdenko Schelingovo in grško-katoliškega škofa Vasila Hopka.

Trg Rybné námestie

Sveti oče se bo z judovsko skupnostjo srečal na Trgu Rybné námestie v središču starega mestnega jedra, v bližini stolnice sv. Martina. Na tem mestu je nekoč stala sinagoga Neolog, ki jo je leta 1969 skupaj s celotnim getom porušila komunistična vlada, da bi naredila prostor za Most slovaške narodne vstaje, znan tudi kot Novi most.

Trg Rybné námestie FOTO: Wikipedia

Judovska skupnost v Bratislavi je bila ustanovljena leta 1871, sinagoga pa je bila zgrajena leta 1893 v mavrskem slogu. Imela je dva osemkotna stolpa s čebulasto kupolo in v drugi svetovni vojni ni bila poškodovana. Danes na trgu stoji spomenik žrtvam holokavsta, zasnovan kot prostor javnega spomina: prepletata se spomin na holokavst, ki je terjal življenje 105.000 Judov iz Slovaške, in spomin na sinagogo Neolog. Spomenik, ki ga je leta 1995 ustvaril arhitekt Peter Zalman, vključuje črno steno, na kateri je upodobljen profil sinagoge, ter pet metrov visoko abstraktno bronasto skulpturo z Davidovo zvezdo na vrhu, delo slovaškega umetnika Milana Lukáča, ki je postavljeno na črno granitno ploščo, na kateri sta vgravirani besedi »Zachor« in »Pamätaj« (kar v hebrejščini oz. slovaščini pomeni »Spominjaj se«). Bratislava je bila stoletja pomembno središče judovskega življenja, vendar je od prek 15.000 judov, kolikor jih je leta 1940 živelo v mestu, holokavst preživelo le okoli 3.500 ljudi.

Judovska skupnost v Bratislavi je bila ustanovljena leta 1871.

Po drugi svetovni vojni je bila večina judovske arhitekturne dediščine uničena in judje, ki so se uspeli vrniti, so naleteli na brezbrižnost in sovraštvo. Šele politične spremembe po padcu komunizma leta 1989 so privedle do preporoda judovskega življenja. Danes je skupnost zelo dejavna ter spodbuja verske, kulturne, izobraževalne in družbene dejavnosti.

Mestna športna dvorana v Prešovu

V torek dopoldan bo papež vodil božansko liturgijo sv. Janeza Krizostoma na ploščadi Mestne športne dvorane v Prešovu na vzhodu Slovaške. Zgrajena je bila leta 1978, obnovljena pa v letih med 2002 in 2004 in sprejme 3.800 gledalcev. To je najpomembnejši športni center v mestu, kjer potekajo treningi ekipnih športov, kot so odbojka, rokomet, nogomet, hokej na travi in nekatere druge discipline: rokoborba, gimnastika ali aerobika.

Športna dvorana v Prešovu FOTO: Wikipedia

Poleg tega je tudi eno glavnih prizorišč za množične prireditve, v času epidemije pa je bil v njem center za cepljenje proti koronavirusni bolezni. Na enem izmed zunanjih stebrov športne dvorane je spominska plošča, s katero so obeležili obisk papeža Janeza Pavla II., ki se je 2. julija 1995 srečal s katoličani bizantinskega obreda. Ploščad pred dvorano, kjer bodo v torek obhajali božansko liturgijo, lahko sprejme okoli 53.000 vernikov.

Mestna četrt Lunik IX. v Košicah in salezijanci

V torek popoldan se bo srečal z romsko skupnostjo v četrti Luník IX., ki je eno izmed 22 okrožij mesta Košice, kjer živi največ Romov na Slovaškem. Gradnja naselja se je začela v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, prvi stanovalci pa so se tja preselili leta 1978. Naselje je bilo sprva zasnovano kot stanovanjska četrt za pripadnike vojske in varnostnih sil, v letih med 1981 in 1989 pa se je tja naselilo večje število Romov. Državni svet Republike Slovaške je 1. oktobra 1990 Luník IX. ustanovil kot ločeno mestno okrožje z lastno območno vlado. Danes na tem območju živi okoli 4.300 Romov, čeprav je natančno število težko določiti.

Stanovanjski bloki v mestni četrti Lunik IX. FOTO: Vatican Media

Na področju infrastrukture se prebivalci soočajo z velikimi težavami: plin in tekoča voda v stanovanjih sta na voljo le nekaj ur dnevno, poleg tega nimajo ogrevalnega sistema. Zaradi neprimerne gradnje so morali več stavb iz varnostnih razlogov porušiti. V teh zahtevnih okoliščinah so se salezijanci 1. julija 2008 odločili, da bodo začeli svoje poslanstvo v omenjeni četrti. Na začetku sta bila v Luníku IX. navzoča le dva duhovnika, z leti pa se je njihovo število podvojilo. Med pomembnejše pastoralne dogodke, ki so jih organizirali salezijanci, med drugim sodita mednarodni kongres novembra 2009, posvečen don Boskovi izobraževalni metodi »preventivni sistem«, ki je vključen v pastoralo Romov, in leto pozneje, 30. novembra 2010, posvetitev cerkve Vstalega Kristusa, ki jo je opravil nadškof in metropolit Bernard Bober iz Košic. Bogoslužni prostor je del Salezijanskega pastoralnega centra, zgrajenega tudi po zaslugi občine, ki je pokrila 40 odstotkov stroškov. Odprli so ga leta 2012 med obiskom tedanjega vrhovnega predstojnika salezijancev p. Pascuala Chàveza. Center je zgleden projekt integracije pomoči in evangelizacije romske skupnosti, sestavljajo pa ga prostori, kjer živijo duhovniki, telovadnica, prostor za skupinska srečanja in cerkev Vstalega Kristusa.

V mestni četrti Lunik IX. se bo papež Frančišek srečal z romsko skupnostjo na Slovaškem.

Delo duhovnikov, ki jim pomagajo tudi sestre salezijanke in številni prostovoljci, se začne na ulici, kjer vzpostavijo stik z otroki in ženskami v naselju. Otroke vključijo v dejavnosti oratorija, ženske pa v delo v pralnici. Nato nadaljujejo s skupinskimi dejavnostmi in po približno letu dni Romom ponudijo možnost večje integracije: mladim omogočijo šolanje, njihovim staršem pa pomagajo navezati stike z zavodom za zaposlovanje, da lahko najdejo delo. Direktor centra je p. Peter Bešenyei, ki je svoje življenje posvetil pastorali Romov. Salezijanci so na Slovaško prišli leta 1924, njihova inšpektorija, posvečena Mariji Pomočnici, pa je bila ustanovljena leta 1939.

Stadion Lokomotiva v Košicah

Iz mestne četrti Luník IX. v Košicah se bo sveti oče odpravil na bližnji stadion Lokomotiva, kjer se bo srečal z mladimi. Športni objekt je bil zgrajen leta 1959, sprejme pa okoli 10.000 gledalcev. Uporabljajo ga predvsem za nogometne tekme, čeprav le na območni ravni, saj ne izpolnjuje meril UEFA za mednarodne tekme. Zgodovina stadiona je tesno povezana s klubom Lokomotiva Košice (1946), drugo najpomembnejšo nogometno ekipo v državi, ki je na stadionu domovala vse do leta 1997. Danes je sedež ekipe MFK Košice.

Stadion Lokomotiva FOTO: Wikipedia

Narodno svetišče v Šaštínu

Zadnjo sveto mašo na slovaških tleh bo papež Frančišek daroval v narodnem svetišču v Šaštínu. Zgodovina bazilike Sedmih žalosti Device Marije sega v 16. stoletje, ko so v majhno kapelico na razpotju postavili kip Žalostne Matere Božje (visok 85 cm in širok 91 cm) z mrtvim Kristusom v naročju. Narejen je bil iz hruškovega lesa z območja Donave in ga je leta 1564 naročila Angelika Bakičová, žena grofa Imricha Czoborja, da bi tako izpolnila svojo zaobljubo. Plemkinja je molila k Mariji, da bi se njen mož, ki je bil zelo jezljiv, spremenil, in njena prošnja je bila uslišana. Mnogi verniki so se ustavljali v molitvi pred kapelico in pobožnost do Marije je vedno bolj rasla. Po tem, ko je prišlo do čudežnih ozdravitev, je bila leta 1710 ustanovljena preiskovalna komisija, ki je preučila 726 primerov. 10. novembra 1732 je bil kip razglašen za čudežnega, skrb zanj pa je bila zaupana župniku Šaštína.

Bazilika v Šastinu FOTO: Vatican Media

Naslednje leto so pavlinci, ki so nameravali zgraditi romarsko cerkev in samostan, prosili, da bi bil kip Device Marije sedmih žalosti zaupan njim. Temeljni kamen za novo svetišče so položili 16. julija 1736, gradnja pa je trajala do leta 1760. Sredstva zanj so prispevali verniki in cesarica Marija Terezija, ki se je skupaj s svojim možem Francem I. Lotarinškim 12. avgusta 1762 udeležila posvetitve cerkve. Marijin kip so 15. avgusta postavili na glavni oltar. Leta 1786 je cesar Jožef II. ukinil red sv. Pavla, prvega puščavnika, in cerkev je znova prešla pod upravo župnika Šaštína. 8. septembra 1864 je esztergomski nadškof, kardinal Ján Scitovský, Marijin kip okronal z ročno izdelano zlato krono, ki jo je blagoslovil Pij IX. Papež Pij XI. je 22. aprila 1927 z dekretom »Celebre apud Slovaccham gentem« Devico sedmih žalosti razglasil za zavetnico Slovaške, medtem ko je Pavel VI. z odlokom »Quam pulchra« 23. novembra 1964 cerkev povzdignil v manjšo baziliko. 6. junija 1987 jo je obiskala Mati Terezija iz Kalkute. 1. julija 1995 je Janez Pavel II. med apostolskim romanjem na Slovaško pred svetiščem obhajal sveto mašo v navzočnosti več kot 200.000 vernikov. Slovaška se svoje zavetnice spominja 15. septembra in vsako leto, v skladu z običajem iz leta 1732, organizirajo narodno romanje. Bazilika je bila prav tako razglašena za romarski kraj bratislavske eparhije grško-katoliške cerkve, ki se od leta 2009 Devici pokloni na praznik usmiljenja Matere Božje.

Baziliko v Šastinu je 6. junija 1987 obiskala tudi Mati Terezija iz Kalkute.

Leta 2017, po 231 letih, je pastoralno skrb za baziliko znova prevzel red svetega Pavla, prvega puščavnika. Svetišče je bilo skozi stoletja večkrat obnovljeno, tudi pred kratkim; freske v notranjosti so iz leta 1757, ustvaril pa jih je Jean Joseph Chamant.